Biljana v Brdih: stara prafara in dvorišča pod zvonikom
Biljana v občini Brda je gručasta vas na griču, nad katero se dviga zvonik cerkve sv. Mihaela. Njena posebnost je dolga cerkvena zgodovina: cerkev se v pisnih virih omenja že leta 1233, ohranja pa tudi srednjeveške freske in zgodnje lesene kipe.
Vaško jedro na griču
Biljana je ohranila starejšo gručasto zasnovo, čeprav so hiše predelovali predvsem v devetnajstem in dvajsetem stoletju. Zaradi dvignjene lege je naselje opazno v briški pokrajini. Cerkveni plato je v središču vasi, hiše pa se zgostijo okoli njega. Visoko stopnišče vodi k pročelju cerkve, ki ga s strani deloma zastirajo vaške stavbe.
Kmečki dvorec na naslovih Biljana 37 in 38 stoji ob cesti v središču naselja. Njegovo večje dvorišče zapira vhod iz klesanega kamna, imenovan kalona. Stanovanjsko hišo z oznako 18GV68 dopolnjujeta gospodarsko poslopje in štirietažni stolp. Tu se značilno briško dvorišče poveže z izrazitejšo, skoraj dvorčevsko podobo domačije.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · TIC Brda: Župnijska cerkev sv. Mihaela, Biljana ↗
Srednjeveška cerkev z več plastmi poslikav
Cerkev sv. Mihaela je baročno predelana gotska prafarna cerkev. Prezbiterij prekriva rombasto-zvezdast obok, zvonik pa pripada oglejskemu tipu. Najstarejši ohranjeni slikarski ostanki v ladji so freske iz let 1350–1360. Med leseno plastiko posebej izstopa Kristusovo vstajenje iz prve polovice šestnajstega stoletja.
Gotski rebrasti obok nosi letnico 1534. Stene je okoli leta 1900 poslikal Clemente Del Neri; ob obnovi leta 1999 so pod ometom odkrili tudi starejše freske. Notranjost tako povezuje srednjeveško zasnovo, leseno kiparstvo in poznejše slikarstvo. Cerkev je s svojo vlogo prafare oskrbovala širše območje Brd.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · TIC Brda: Župnijska cerkev sv. Mihaela, Biljana ↗
Dorišče med gosposko in vojno zgodovino
Zgodba Dorišča sega do biljanske gosposke v trinajstem stoletju. Poznejše lastništvo povezuje rodbine Orson, Edling in Dornberg. Pred prvo svetovno vojno se je v poslopju nastanila avstrijska vojska, med vojno pa je delovalo kot bolnišnica. Ta raba dopolnjuje starejšo zgodbo posesti z zgodovino oskrbe ranjencev v Brdih.
Med prepoznavnimi detajli biljanske cerkve je tudi delo kozanskega zidarja Valentina Vuge. Konec devetnajstega stoletja je na novo pozidal zvonik in v kamnu pustil svoj avtoportret. Ob monumentalni cerkvi je tako ostal tudi oseben spomin na domačega mojstra.
Viri: TIC Brda: Biljana ↗