Ceglo: Gredič, grajska kapela in sledovi stare poselitve
Ceglo je briško naselje z dvorcem Gredič, ki stoji južno pod vasjo. Njegov valjasti vogalni stolp, grajska kapela in niz nekdanjih gospodarskih poslopij sestavljajo prepoznavno celoto, povezano z vinogradniško preteklostjo Brd.
Dvorec pod vasjo
Gredič, imenovan tudi Gradič, ni samo osrednja rezidenčna stavba. Ob njem stojijo kapela in poslopja v nizu, med katerimi so nekdanje hiše kolonov. Celota obsega naslove Ceglo 9, 10, 12 in 13. Tako ohranja tudi spomin na ljudi, katerih delo je spremljalo življenje vinogradniškega dvorca.
Ime Ceglo turistična predstavitev Brd povezuje z rimsko opekarno na polju pod vasjo. Polje je danes na italijanski strani meje. Zgodba o imenu zato sega čez današnjo državno mejo.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · TIC Brda: Ceglo ↗
Stolp, kapela in prenova
Renesančno rezidenčno poslopje ima pravokoten tloris in valjast vogalni stolp. Dvorec je datiran v 17. stoletje, kapela pa v leto 1774. Njeno oblikovanje sledi paladijevski arhitekturi; prostor prezbiterija, namenjen oltarju, je pokrit z banjastim obokom. Med stanovanjsko stavbo, kapelo in gospodarskimi objekti se tako razlikujejo tudi njihove nekdanje naloge.
V ozkem stolpu je prostora le za stopnišče. Pod streho ga obkroža konzolni kamniti venec, vodoravni kamniti pasovi pa potekajo v višini zgornjih in spodnjih delov okenskih okvirjev osrednje stavbe. Na stavbi so ohranjeni tudi šivani robovi, po vsej višini stolpa pa ključasto oblikovane strelnice. Gredič so prenovili leta 2012; v njem danes delujejo hotel, restavracija in vinoteka. Današnja gostinska raba je umeščena v nekdanji zasebni dvorec.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · Gredič: zgodovina in današnja raba ↗
Starejša poselitev ob Oblinči
Vzhodno od vasi Ceglo, na robu strmine desnega brega potoka Oblinča, leži najdišče Mrtvica. Tam so ostanke srednjeveške cerkve s kmetijsko obdelavo skoraj v celoti uničili. V bližini odkriti rimskodobni naselbinski ostanki kažejo na še starejšo poselitev. Gre torej za arheološko območje, drugačno od ohranjene grajske celote pod vasjo.
Jugovzhodno, v kotu slepe doline, je tudi Merišče. Na podlagi predmetov iz neposredne bližine in ljudskega izročila tam predvidevajo rimskodobno grobišče. Domnevno naj bi pripadalo naselbini na obrobju Furlanske nižine. Ta opredelitev ostaja domneva, medtem ko so na Mrtvici rimskodobne naselbinske ostanke dejansko odkrili.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗