Visoko pri Poljanah: Tavčarjev dom ob Poljanski Sori
Visoko pri Poljanah je naselje v občini Škofja Loka, na desnem bregu Poljanske Sore. Najbolj ga zaznamuje Visoška domačija, povezana z rodbinama Kalan in Tavčar. Sosednja Debeljakova domačija ji stoji zrcalno nasproti. Skupaj oblikujeta prostor, v katerem se zgodba kmečkega posestva sreča s slovensko književnostjo.
Dve domačiji ob rečni terasi
Visoška domačija na številki 1 leži na terasi nad Soro. Njena zgodba vključuje stoletja poselitve in več prezidav. Dvorec je bil dograjen leta 1851, gospodarsko poslopje razširjeno v 19. stoletju, toplar pa nosi letnico 1863. Bivalna hiša, gospodarska stavba in kozolec sestavljajo povezano posestvo, ne osamljenega reprezentančnega dvorca.
Nasproti je Debeljakova domačija na številki 2. Hiša in gospodarski objekt sta postavljena vzporedno; pri hiši sta pomembni prezidavi iz let 1725 in 1866. Med domačijama je posebej opazno prostorsko razmerje stavb, poti in rečne terase. Prav ta celota pomaga razumeti nekdanjo kulturno krajino Visokega.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗
Pisateljev dom in pripoved romana
Ivan Tavčar je na Visokem našel drugi dom in navdih za pisanje. V nekdanjem stanovanjskem delu je stalna razstava Visoška domačija pripoveduje. Predstavlja zgodovino posestva, Kalanovo rodbino in pisateljevo obdobje. Za skupinski obisk informacije in najavo ureja Zavod Poljanska dolina.
Visoško kroniko je Tavčar pisal v drugi polovici leta 1918. Naslednje leto je izšla v dvanajstih nadaljevanjih revije Ljubljanski zvon. Zasnoval jo je kot začetek trilogije, vendar drugih dveh delov ni napisal. Muzejska predstavitev spremlja tudi gledališko in filmsko življenje romana. Njegovi literarni junaki in dramatični dogodki sodijo v pripoved; obisk posestva pa pokaže resnično okolje, iz katerega je rasla njegova prepoznavnost.
Viri: Zavod Poljanska dolina: Dvorec Visoko ↗ · Loški muzej: Dopolnjena zbirka Visoška domačija pripoveduje ↗
Spomenik in družinska grobnica
Zahodno ob dvorcu stoji bronasti kip sedečega Tavčarja, delo Jakoba Savinška, postavljen leta 1957. Figura je umeščena na nizek kamnit podstavek. Južno od domačije, na gozdnem robu, stoji neogotska kapela z družinsko grobnico. Njen vhod je obrnjen proti vhodu dvorca, tako da sta stavbi vizualno povezani. Do kapele vodi peščena pot. Pri postavitvi spomenika je pomagal donator John H. Thatcher, podstavek in tlakovana zelenica pa sta iz hotaveljskega kamna.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗