Vranje pri Sevnici: Ajdovski gradec in sv. Štefan
Vranje pri Sevnici je izhodišče za Ajdovski gradec, v vasi pa izstopata cerkev sv. Štefana in toplar.
Cerkev sv. Štefana in toplar
Vranje pri Sevnici je kraj pod Ajdovskim gradcem, znan po arheološki dediščini. V samem naselju stoji cerkev sv. Štefana, prvič omenjena leta 1581. Register njeno gradnjo oziroma prenovo umešča v 17. stoletje. Enoladijska stavba ima tristrano sklenjen prezbiterij, zakristijo na južni strani in zvonik na zahodu.
Stranska oltarja sta iz leta 1754, veliki iz leta 1884. Prižnica in križev pot izhajata iz 19. stoletja. Med evidentirano kmečko dediščino je toplar na domačiji Vranje 26 s tremi pari oken. Nekdanjo slamnato streho so nadomestili s cementnimi zarezniki. Na prečnem tramu obnovljenega zahodnega zatrepa je leseno razpelo, ob vzhodni strani pa stoji silos.
Viri: RNPD EŠD 3356: cerkev sv. Štefana v Vranju ↗ · RNPD EŠD 28778: kozolec na domačiji Vranje 26 ↗
Ajdovski gradec in prikaz na gradu
Ajdovski gradec leži na griču nad vasjo. Sevniški turistični zavod ga predstavlja kot najdišče poznoantične in zgodnjekrščanske naselbine 5. in 6. stoletja. Med ohranjenimi ostanki navaja cerkveni kompleks s krstilnico, bivalne stavbe, vodni zbiralnik, stavbo z ogrevalnimi kanali in obrambni stolp. Naselbino je obdajalo obzidje.
Destinacijski opis usmerja skozi Lončarjev Dol in Žurkov Dol do označenega parkirišča v Vranju. Od tam navaja približno petnajst minut vzpona po gozdni poti. Za ogled z razlago so pri upravljavcu predvidene napovedane skupine.
Na Gradu Sevnica sta za razumevanje najdišča predstavljena film in muzejsko-realistična maketa nekdanje naselbine. Grad in Ajdovski gradec sta različni lokaciji, ki ju povezuje vsebina arheološke predstavitve.
Viri: KŠTM Sevnica, Visit Sevnica: Ajdovski gradec, najdišče in obisk ↗
Od najdb 1811 do raziskovanja cisterne
Arheolog Timotej Knific je leta 1994 objavil pregled raziskav najdišča. Domačini so že leta 1811 odkrili rimski sarkofag, sestavljen iz starejših kamnitih žar. Prva arheološka izkopavanja je v letih 1901–1905 vodil Emanuel Riedl. Poleg drobnih najdb so raziskali dele temeljev in potek obzidja.
Leta 1970 so se začele raziskave Narodnega muzeja, ki so s prekinitvami trajale do leta 1990. Do leta 1983 jih je vodil Peter Petru, nato Knific. V letih 1970–1972 so se posvetili cerkvenemu kompleksu in grobišču, leta 1974 stanovanjskim hišam, v letih 1977–1978 cisterni.
Knific opisuje cisterno velikosti 5,40 krat 4 metre, šest metrov vkopano v skalno podlago. Sprejela je približno 100.000 litrov deževnice s streh. Njene šestdeset centimetrov debele zidove so sestavljali kamni in trdna malta z zdrobljeno opeko. Notranja površina je bila zglajena z vodotesnim ometom. Deževnico so zbirali s streh, pokritih z lesenimi skodlami. V njej so se ohranili leseni deli, tudi hrastovo korito, lestev z brezovima stranicama in leskovimi prečkami, vedra ter sestavine lesene ploščadi nad odprtino.
Lončenina, nakit in cerkvena oprema
Po muzejskem katalogu je bil vrh poseljen že v drugi polovici 4. in prvi polovici 5. stoletja. Načrtovano zasnovo naselbine umešča v konec 5. stoletja. Muzejska zbirka lončenine z Ajdovskega gradca obsega predvsem lokalno izdelane lonce in sklede. Redke uvožene amfore iz vzhodnega Sredozemlja kažejo oddaljene povezave. Med njimi so vitke manjše amfore tipa spatheion. Posode z žigosanim okrasom Narodni muzej povezuje z Langobardi in njihovim kraljestvom na zahodnem robu Panonske nižine v letih 526–568.
Med drobnimi predmeti so koščen glavnik, pasna spona, bronasta pinceta, okrasne igle ter uhan iz srebra in stekla. Najdbe so v muzejski predstavitvi datirane v pozno 5. in 6. stoletje. Izvirajo iz hiš, cerkve, prostora med stavbami in grobov.
Predstavitev cerkvene opreme opisuje poslikane notranje stene, maltna tla in zastekljena okna. Spodnja cerkev je bila povezana s krstilnico in je imela polkrožno klop za duhovščino. Pred njo je stala marmorna oltarna miza na štirih nogah; ohranili so se deli nog in rob mize. Namembnost te cerkve kot prostora birme je navedena kot verjetna razlaga.
Viri: Narodni muzej Slovenije: Pottery, najdbe z Ajdovskega gradca, izvirna muzejska predstavitev ↗ · Narodni muzej Slovenije: Small finds, najdbe z Ajdovskega gradca ↗ · Narodni muzej Slovenije: Church furnishings, Ajdovski gradec ↗