Želimlje: ob Želimeljščici, Finžgarju in gimnaziji
Želimlje v občini Škofljica ležijo pod Kureščkom ob Želimeljščici. Naselje je povezano s Franom Saleškim Finžgarjem, zgodnjim vaškim poukom in današnjo gimnazijo z dijaškim domom; skozi dolino vodi tudi Svarunova pot.
Dolina pod Kureščkom
Želimlje ležijo pod Kureščkom v stranski dolini Ljubljanskega barja. Skozi vas teče Želimeljščica, ki izvira v dolini v bližini Turjaškega gradu. Občinska predstavitev opisuje njeno naravno ohranjeno strugo do barjanske ravnice in regulirani nadaljnji odsek. Severno od Iga se potok kot desni pritok izliva v Iščico.
Po občinskem krajevnem opisu so Želimlje prvič omenjene leta 1300 v zvezi z dajatvami, zapisanimi v urbarjih. Ime povezuje s staroslovansko besedo želin, ki pomeni naplavino oziroma naplavljeno ravnico. Med stavbno dediščino posebej omenja Juvančevo hišo iz leta 1803 kot etnološki pomnik furmanstva ter dvorec Namršelj, z nemškim imenom Hammerstill, iz 15. stoletja.
Viri: Občina Škofljica: namenska krajevna predstavitev Želimelj ↗
Župnišče, zgodnji pouk in Finžgar
Vaški otroci so po občinski predstavitvi že leta 1851 v župnišču dobivali osnovna znanja branja, pisanja, računanja in petja. Starši so jih pošiljali prostovoljno. Pouk je bil zaradi slabih materialnih razmer nereden, otrok pa je bilo za razpoložljivi prostor veliko. Župnišče je bilo tako povezano z začetki krajevnega izobraževanja še pred gradnjo nove šole.
Med letoma 1902 in 1908 je v Želimljah deloval duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar. Bil je pobudnik gradnje nove šole in ustanovitelj kulturnega društva Luč, namenjenega tudi izobraževanju kmečkih fantov. Občinski opis njegovo delo povezuje s prijateljstvom z Janezom Krekom ter raziskovanjem slovenske zgodovine, ob katerem je nastajal roman Pod svobodnim soncem. Zgodbo o dokončanju romana pod lipo pred župniščem občina izrecno predstavlja kot ljudsko izročilo.
Viri: Občina Škofljica: Visit Škofljica, namenski odstavek o Želimljah ↗ · Občina Škofljica: namenska krajevna predstavitev Želimelj ↗
Od srednje verske šole do gimnazije
Lastna zgodovina Gimnazije Želimlje začetek šole postavlja v šolsko leto 1967/1968. Tedanja srednja verska šola je bila namenjena izobraževanju duhovniškega kadra. Večinoma so poučevali salezijanci, sodelovali pa so tudi zunanji profesorji in uršulinke. Dijaki so ob koncu leta opravljali izpite na javnih gimnazijah, ker spričevala želimeljske šole do leta 1991 niso veljala za javne listine.
Salezijanski inšpektorat je 23. aprila 1991 sprejel akt o ustanovitvi Gimnazije Želimlje, ki je vključevala tudi Dom Janeza Boska. Šolski zgodovinski pregled prvo izvedbo mature navaja za leto 1995. Leta 1997 sta se gimnazija in dom vključila v Zavod svetega Frančiška Saleškega, ob katerem deluje še Majcnov dom, center za mlade, družine in odrasle. Objavljeni naslov zavoda je Želimlje 46.
Šola v zgodovinskem pregledu opisuje tudi razvoj prostorov: knjižnico s čitalnico, fitnes, zunanja športna igrišča, razširitev Doma Janeza Boska in telovadnico. Ob splošnih gimnazijskih vsebinah so dijakom ponujali latinščino, pedagogiko ter vero in kulturo. Med obšolskimi dejavnostmi našteva jezikovne tečaje, pevski zbor, instrumentalne in dramske skupine, šport ter ustvarjanje šolskih časopisov.
Želimlje na Svarunovi poti
Občinska predstavitev Svarunove poti opisuje krožno traso, dolgo 23 kilometrov, s približno petimi urami zmerne hoje. Začne se pri Ruskovem kozolcu na Škofljici in med drugim povezuje Gradišče, Vrh nad Želimljami, Želimlje in Pijavo Gorico. Pot je dobila ime po Svarunu, junaku Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.
Opis ponuja tudi krajše različice. Iz Želimelj vodi ena možnost ob Želimeljščici proti Pijavi Gorici in nazaj, druga pa iz Smrjen prek Vrha do Želimelj. Želimeljsko postojanko povezuje z zanimivostmi iz Finžgarjevega življenja. Na celotni poti navaja 33 pojasnjevalnih tabel o naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitostih širšega območja.
Krajevne ureditve in defibrilator
Občinsko poročilo lokalnih skupnosti za leto 2024, objavljeno 2. marca 2025, za KS Želimlje navaja nakup in montažo klopi za sprehajalce, organizacijo dogodka ter zamenjavo defibrilatorja na gasilskem domu. Zunaj participativnega proračuna posebej omenja javno razsvetljavo na poti med gimnazijo in Lindičevim kozolcem. To so izvedbe, pripisane poročevalskemu letu 2024.
Občinski seznam lokacij defibrilatorjev ob preverbi 8. oktobra 2026 napravo označuje kot AED 27 na zgradbi PGD Želimlje, Želimlje 82. Ta naslov se nanaša na gasilsko stavbo, medtem ko je gimnazija na naslovu Želimlje 46. V občinskih gradivih sta tako ločeno razvidni izobraževalna in gasilska lokacija v naselju.
Viri: Občina Škofljica: poročilo lokalnih skupnosti za leto 2024, KS Želimlje ↗ · Občina Škofljica: seznam lokacij defibrilatorjev, AED 27 ↗