Zminec: obcestna vas, krajevno ime in domačija Šefert
Zminec je obcestno naselje v spodnjem delu Poljanske doline. Krajevni pregled ohranja zgodnje urbarske zapise, različne razlage imena in zgodovino domačije Šefert ter nekdanje občine.
Obcestna vas v Poljanski dolini
Zminec je naselje v občini Škofja Loka, ki ga občinska predstavitev opisuje kot dolgo obcestno vas v spodnjem delu Poljanske doline. Njegovo nekdanje jedro je sestavljalo sedem kmetij, zapisanih v urbarju freisinškega gospostva leta 1291. Območje je bilo del daritve, s katero je cesar Oton II. novembra 973 freisinški škofiji podaril vzhodni del Poljanske doline. Krajevni opis tako povezuje obliko vasi z zgodovino starega loškega gospostva.
Zminec je tudi središče istoimenske krajevne skupnosti. Ta poleg Zminca vključuje Bodovlje, Sopotnico, Svetega Florijana nad Škofjo Loko, Svetega Petra hrib, Staniše, Breznico in Gabrovo. Naselje je zato treba ločiti od širšega območja skupnosti. Cerkve v Breznici, Sopotnici in Bodovljah, ki jih predstavlja ista občinska stran, sodijo k tem drugim krajem. V samem Zmincu krajevni popis opozarja na stare kmečke hiše s freskami na zunanjih fasadah.
Viri: Občina Škofja Loka: KS Zminec in krajevni zgodovinski pregled ↗
Trachen, Smintz in negotov izvor imena
Prvi zapis krajevnega imena v urbarju iz leta 1291 je Trachen; taka oblika se pojavlja še do petnajstega stoletja. Urbar iz leta 1501 že uporablja zapis Smintz. Občinski zgodovinski pregled izrecno pravi, da pomen in nastanek imena nista znana. Razlage zato niso potrjeno dejstvo, temveč poskusi razumevanja starejših zapisov.
Jezikoslovec Lovro Sušnik je izvor iskal v nemški besedi Drachen in stari slovenski besedi zmij. Druga možnost, ki jo povzema občinska stran, izhaja iz rastlinskega imena zminec oziroma kačnik v Pleteršnikovem slovarju. Obe razlagi se navezujeta na kačo, vendar vir ne dokazuje, katera je prava. Sušnik se je bolj nagibal k prvi razlagi. Rastlinsko ime pa je povezoval s strupenimi učinkovinami kačnika, ki jih posebej omenja povzeti zapis. Zanimivost imena je prav v ohranjeni razliki med zgodnjim nemškim zapisom in poznejšo obliko, podobno današnji.
Viri: Občina Škofja Loka: KS Zminec in krajevni zgodovinski pregled ↗
Nekdanja občina in spremembe njenega obsega
Okoli leta 1854 je Zminec deloval kot samostojna občina z davčnimi občinami Sveta Barbara, Sveti Ožbolt, Staniše in Zminec. Po letu 1866 se je združil s Škofjo Loko, zminške zadeve pa so vodili kot zadeve podobčine. Ponovno samostojnost so krajani dosegli leta 1897. To so podatki o zgodovinski občini, ki je imela drugačne meje od današnjega naselja in krajevne skupnosti.
Največji obseg je občina dosegla leta 1935. Poleg današnjih krajev krajevne skupnosti je obsegala še Brode, Gabrk, Log, Valterski vrh, Dol, Drago, Gosteče, Hosto, Pungert, Soro, Puštal ter Svetega Andreja, Sveto Barbaro in Svetega Ožbolta. Takšna ureditev je trajala do leta 1945. Krajevni pregled preživljanje povezuje predvsem z gozdarstvom in kmetijstvom; leta 1958 je bil postavljen obrat Termike za proizvodnjo kamene volne.
Viri: Občina Škofja Loka: KS Zminec in krajevni zgodovinski pregled ↗
Domačija Šefert in rodbinske povezave
Zunaj starega vaškega jedra, pod cesto proti Poljanam, stoji kmečki dvorec Šefert. Kmetijo v velikosti dveh gruntov omenjajo urbarji iz let 1291, 1318 in 1630. V drugi polovici šestnajstega stoletja so bili tam Pečaherji oziroma Petschacherji iz vrst loških meščanov, do sredine sedemnajstega stoletja pa so pridobili plemiški naslov von Schöffart.
Po krajevnem zapisu so morali za potrebe loškega gospostva vzdrževati težkega vojaškega konja. Rodbina je bila povezana s Feichtingerji in pozneje s puštalskimi graščaki; po izumrtju moške linije so ti prevzeli posest. Šefart in Pečaherje omenja tudi Tavčarjeva Visoška kronika. V osemnajstem stoletju so na kmetiji že živeli Čadeži. Tudi izvor hišnega imena ostaja negotov: občinski pregled primerja razlago s prevažanjem čez reko in razlago, povezano s sodnikom loškega gospostva.
Viri: Občina Škofja Loka: KS Zminec in krajevni zgodovinski pregled ↗