registrirana dediščina
Babna Polica - Cerkev sv. Antona Puščavnika
Opis
V talni zasnovi se zvrstijo zvonik, pravokotna ladja, zakristija na jugu in prezbiterij s triosminskim zaključkom. Baročni oltar iz 1716.
Cerkev sv. Antona Puščavnika na Babni Polici
Viri pregledani
Cerkev sv. Antona Puščavnika na Babni Polici ima baročni oltar iz leta 1716 ter krajevno izročilo, povezano s praznikom njenega zavetnika.

Stavbna zasnova in lega
Cerkev sv. Antona Puščavnika stoji severozahodno od vasi Babna Polica v občini Loška dolina. Njeno talno zasnovo sestavljajo zvonik, pravokotna ladja, zakristija na južni strani in prezbiterij s triosminskim zaključkom. Register nepremične kulturne dediščine stavbo datira v zadnjo četrtino šestnajstega stoletja in navaja letnico 1589. Med notranjo opremo posebej izpostavi baročni oltar iz leta 1716. [1]
Bratovščina in starejše stavbno jedro
Janez Höfler v historični topografiji navaja bratovščino pri cerkvi sv. Antona opata z datumom 11. marec 1403. Stavbi pripisuje srednjeveško jedro z ostanki poslikave. Njegova zgodovinska obravnava tako sega pred datiranje sedanje arhitekturne podobe v registru. Listino iz leta 1327, v kateri se kraj imenuje Polz, pa povezuje z vasjo; ta letnica ni navedena kot prva omemba cerkve. [4]
Letnica na portalu
Občinska predstavitev sakralne dediščine letnico 1589 na portalu razlaga kot čas prezidave prvotne stavbe in oblikovanja njene talne zasnove. Cerkev opisuje na severnem robu vasi, medtem ko register njeno lego natančneje opredeli kot severozahodno od vasi. Oba opisa se nanašata na cerkev sv. Antona Puščavnika na Babni Polici. [5]
Obnove in zvonova v poročilu iz leta 2012
Marjetka Troha je junija 2012 v reviji Za srce zapisala, da so leta 1892 zvonik na preslico nadomestili z zvonikom in prizidali zakristijo. Leta 1913 so prekrili streho, prebarvali zvonik, prebelili notranjost in ometali zunanjščino. Avtorica domneva, da so tedaj prekrili tudi zunanjo poslikavo. V devetdesetih letih dvajsetega stoletja so vaščani pomagali obnoviti vrata, okna in ograjo. [2]
Stare zvonove je med prvo svetovno vojno vojska uporabila za izdelavo topov. Leta 1923 so kupili železna zvonova, težka 685 in 550 kilogramov. Troha ju leta 2012 še navaja v zvoniku. Glavni oltar je posvečen sv. Antonu, stranska sv. Gregorju Velikemu in sv. Hieronimu. Na glavnem oltarju svetnika spremljajo palica, knjiga, prašič in zvonček. Prispevek Antonov praznik povezuje z blagoslovom konj iz vasi Loške doline, malo žegnanje pa z belo nedeljo. [2]
Troha pojasnjuje, da je sv. Anton zavetnik domačih živali, posebej prašičev, pa tudi živinorejcev, pastirjev in mesarjev. Njegov god je 17. januarja. V izletniškem načrtu iz leta 2012 je cerkev cilj kolovozne poti od Rihtarjeve domačije nasproti cerkve sv. Nikolaja v Babnem Polju; za eno smer je avtorica predvidela dobro uro hoje. [2]
Antonov vrt in pričevanje domačinke
Borut Kraševec je novembra 2007 v občinskem glasilu Obrh objavil pogovor z Ano Mihelčič, po domače Antonovo. Pripoved združuje njene spomine in pripovedovanje moža ter drugih domačinov. [3]
Mihelčič opisuje dve stari hruški drvenici na Antonovem vrtu, imenovani Antonovi tepki. Fotografija ob pogovoru eno od teh dreves postavlja pred cerkev. Na praznik sv. Antona je veljala navada, da se je človek, ki se je želel poročiti, zaletel v drevo; če se je vrh zamajal, je po izročilu lahko pričakoval poroko. Odpadla veja je bila povezana z enako napovedjo. [3]
Pripovedovalka to navado umešča predvsem v čas pred drugo svetovno vojno. Spominja se tudi vdovca, ki se je po vojni zaletel v hruško. Vaščan je pobral vejico z rogovilico in jo šaljivo povezal z bodočo ženo ter njeno hčerjo. Ob Antonovem prazniku so do vojne prodajali prinesene svinjske krače na dražbi. Po njenem pričevanju je polovico izkupička dobil duhovnik, polovico vas. Kraševec v zgodovinskem uvodu piše, da sta ob požigu vasi 29. julija 1942 ostali nedotaknjeni cerkev in Črnakova sušilnica sadja. [3]
Dokumentarni pogled Alenke Veber
Fotografija Alenke Veber kaže zvonik ob sprednjem delu cerkve in nižja stavbna dela za njim. Pod koničasto streho zvonika so na dveh vidnih straneh po dve visoki ločni odprtini, zgornja etaža pa je od spodnjega dela ločena z izrazitim vencem. Na dnu zvonika sta vidna ločna prehoda. Pogled zajema tudi pravokotno ladjo in nižji stranski prizidek; notranja oprema na posnetku ni vidna. [6]
Nad vhodnim delom se dviga visoka streha zvonika, ki se zaključi s kovinskim križem. Za njim je vidna dvokapna streha ladje; nižji stranski stavbni del ima ločen vhod. Na stranski steni ladje je visoko pravokotno okno. [6]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Antona Puščavnika?
- Severozahodno od Babne Police v občini Loška dolina. [1]
- Kateri zgodnji podatek navaja Höfler?
- Bratovščino pri cerkvi z datumom 11. marec 1403. [4]
- Kako občinski opis razlaga letnico 1589?
- Kot čas prezidave prvotne stavbe in oblikovanja njene talne zasnove. [5]
- Katerima svetnikoma sta posvečena stranska oltarja?
- Po prispevku Marjetke Troha sv. Gregorju Velikemu in sv. Hieronimu. [2]
- Kaj so prodajali ob Antonovem prazniku?
- Ana Mihelčič se spominja dražbe svinjskih krač pred drugo svetovno vojno. [3]
- Kaj je preživelo požig vasi leta 1942?
- Po Kraševčevem zapisu cerkev in Črnakova sušilnica sadja. [3]
Viri predstavitve
- RNPD — Babna Polica, Cerkev sv. Antona Puščavnika, EŠD 2319
- Marjetka Troha — Babji čari, Za srce, junij 2012, str. 31–32
- Borut Kraševec — Babna Polica, 680 let prve omembe; pogovor z Ano Mihelčič, Obrh, november 2007, str. 7–8
- Janez Höfler — Historična topografija Kranjske, tiskana 151 / fizična 153, namenski odstavek 15
- Občina Loška dolina — Sakralni spomeniki, namenski opis cerkve na Babni Polici
- Alenka Veber — Babna Polica, Cerkev sv. Antona Puščavnika, CC BY-SA 2.5
Lega
Cerkev stoji severozahodno od vasi.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Loška dolina
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Babno Polje - Cerkev sv. Nikolaja
prva polovica 16. stol., 1526 (omemba), prva četrtina 18. stol., 1721
Cerkev stoji na severni strani vaške ceste, na zahodni strani ceste proti Bukovici.
registrirana dediščinaEŠD 1605Dane - Cerkev sv. Urbana na Škriljah
prva polovica 16. stol., 1526, zadnja četrtina 17. stol., 1693, 19. stol.
Cerkev stoji severno od zaselka Škrilje, zahodno od Dan.
registrirana dediščinaEŠD 2335Dane - Kapela sv. Izidorja
zadnja četrtina 18. stol., 1786
Kapela stoji v križišču cest na južnem robu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2320Dolenje Poljane - Cerkev sv. Andreja v Zgornjih Poljanah
prva polovica 16. stol., 1526, prva četrtina 18. stol., 1700
Cerkev stoji na vzpetini severno nad Zgornjimi Poljanami.
registrirana dediščinaEŠD 2332Dolenje Poljane - Kapela Žalostne Matere božje
druga polovica 18. stol., prva četrtina 20. stol., 1912
Kapela stoji na zahodni strani ceste severozahodno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2333Klance - Cerkev sv. Pankracija
prva polovica 16. stol., 1526, druga četrtina 17. stol., 1647
Cerkev stoji vzhodno od Klanc, severozahodno od Dan.
registrirana dediščinaEŠD 2323Knežja Njiva - Cerkev sv. Trojice
14. stol., zadnja četrtina 17. stol., 1676, prva četrtina 20. stol., 1913
Cerkev stoji ob cesti na jugovzhodnem robu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2324Kozarišče - Cerkev sv. Benedikta
sredina 16. stol., zadnja četrtina 16. stol., 1597
Cerkev stoji v južnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2325Lož - Cerkev sv. Roka v Zgornji Travi
druga četrtina 17. stol., 1635
Cerkev stoji na pokopališču na severovzhodnem robu Loža.
registrirana dediščinaEŠD 2328