Preskoči na vsebino

registrirana dediščina

Babno Polje - Cerkev sv. Nikolaja

Opis

Cerkev je v arhivskih virih prvič omenjena leta 1526. V tlorisu se zvrstijo zvonik, ladja pravokotnega tlorisa in triosminsko zaključen prezbiterij. Zakristija je prizidana na severni strani cerkve, na oknu je letnica 1721.

Cerkev sv. Nikolaja v Babnem Polju

Viri pregledani

Cerkev sv. Nikolaja oziroma Miklavža v Babnem Polju povezuje zgodovino preseljene cerkve, obnovljeno opremo in krajevni spomin na velikonočne obrede.

Cerkev sv. Nikolaja v Babnem Polju s kamnitim zvonikom in obzidanim pokopališčem
Cerkev sv. Nikolaja v Babnem Polju. Alenka Veber, CC BY-SA 2.5. EXIF navaja 15. junij 2008, izvirni prenos je bil 15. februarja 2010. Zmanjšanje in pretvorba v WebP, brez izreza. Izvirnik fotografije · CC BY-SA 2.5

Cerkev ob cesti proti Bukovici

Cerkev sv. Nikolaja v Babnem Polju, imenovana tudi sv. Miklavž, stoji v občini Loška dolina. Register jo umešča na severno stran vaške ceste, zahodno od ceste proti Bukovici. V tlorisu si sledijo zvonik, pravokotna ladja in triosminsko zaključen prezbiterij. Zakristija je prizidana na severni strani; na njenem oknu je letnica 1721. V arhivskih virih je cerkev prvič omenjena leta 1526. [1]

Sedanja cerkev in župnijska pripadnost

Župnijska predstavitev sedanjo cerkev datira v leto 1796, posvetitev pa v leto 1798. Ustanovitev lokalne kaplanije umešča v leto 1829, župnije v leto 1875. Od 1. januarja 2026 je cerkev podružnica Starega trga pri Ložu. Župnijska stran sv. Nikolaja opredeli kot škofa in cerkev predstavi na nadmorski višini 753 metrov. [2]

Nekdanja cerkev na Zavodih

Andrej Pleterski in Goran Pavel Šantek v raziskavi iz leta 2012 staro cerkev umeščata na Zavode, blizu Miklavževe lokvice. Navajata jo v Bizancijevem popisu iz leta 1581. Leta 1606 je imelo snežniško gospostvo nad njo odvetništvo. Leta 1716 je bila pridružena cerkvi na Babni Polici. [3]

Raziskava opozori tudi na Valvasorjevo navedbo iz leta 1689, ki cerkev postavi v Prezid. Avtorja to verjetno povezujeta z opustitvijo nekdanje vasi in cerkvene soseske. [3]

Na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz let 1785–1786 je še označena na starem mestu, vendar kot Sv. Križ. Avtorja ob tem dopuščata napačno oznako. Leta 1789 so jo zaprli; poročilo iz leta 1793 je ne omenja, prav tako ni vrisana v franciscejski kataster. Njene ruševine so po raziskavi porabili za cesto, dokončano leta 1859. [3]

Sedanjo cerkev sta avtorja opisala kot novo stavbo iz leta 1796 na novi lokaciji pri vasi. Leta 1798 so prosili za njeno posvetitev. Navajata plitve temelje na živi skali, njeno usmeritev proti severovzhodu pa pojasnjujeta z obstoječo razdelitvijo zemljišč. [3]

Obnove orgel, oken in cerkvene opreme

Tilka Klepac v podpisanem krajevnem zapisu iz leta 2022 opisuje obnove v času župnijskih upraviteljev Janeza Voljča in Janeza Kebeta. Voljč je dal leta 1972 v orgle vgraditi električni ventilator. Pred tem so moški meh poganjali z nogami. Leta 1973 je cerkev dobila vsa nova okna. [4]

V Kebetovem času je bila leta 1979 uvedena centralna kurjava. Med drugimi deli avtorica našteje pleskanje notranjščine in zunanjščine ter pozlatitev in prenovo tabernaklja in kipov sv. Miklavža, sv. Avguština in sv. Ambroža. Zakristija je dobila nova okna, omaro in opečni tlak. Vgradili so macesnova vrata, dotrajane klopi pa zamenjali s stoli. [4]

Prenovili so glavni lestenec in pod na koru. Streho ob zvoniku ter nad glavnim oltarjem so prekrili z bakreno pločevino. Uredili so trifazni tok in električni pogon zvonov. Avtorica nato navede birmo, ki jo je v prenovljeni cerkvi 22. junija 1980 vodil nadškof Alojzij Šuštar. [4]

Klepčeva navede še birmo 28. maja 1972: popoldne jo je na Babnem Polju vodil škof Stanko Lenič, birmancev je bilo enaindvajset. [4]

Spomin na božji grob in procesijo

Milena Ožbolt je leta 2026 objavila pričevanje Babnopoljke Jožefe Strle, zapisano decembra 2025. Strletova se spominja, da so pri stranskem oltarju na veliki četrtek izpostavili ležeči Jezusov kip. Obred božjega groba so otroci imenovali »bugca kuškat«. [5]

Ožboltova ob arhivski fotografiji opiše ograjico z dvema naslikanima stražarjema. Do ležečega kipa sta vodili dve stopnici, prekriti z vijoličastim blagom. Oltar in ograjico je pokrival vezen prt, ob straneh so stale vaze in cvetoče primule. Ob oltarju je gorelo osem sveč. [5]

Verniki so ob kipu pokleknili, ga poljubili, pomolili in darovali. Kip je ostal izpostavljen v četrtek, petek in soboto; v soboto ob sedmih zvečer so ga umaknili. Po pričevanju je naslednji dan procesija odšla v cerkev k praznovanju vstajenja. Na veliki petek so namesto zvonov uporabljali lesene raglje. [5]

Za praznik svetega rešnjega telesa Strletova opiše pot procesije do kapelice v Bukovici, nato nazaj do Rihtarjevih, za župnišče in v cerkev. Deklice so posipale cvetje. To je zapis krajevnega spomina na nekdanje obrede, ne napoved današnjega bogoslužnega urnika. [5]

Zvonik na fotografiji Alenke Veber

Na fotografiji Alenke Veber je razpoznavna cerkev s kamnitim zvonikom pred ladjo. V zgornjem delu zvonika so parne polkrožno zaključene odprtine. Nad njimi sta na vidnih straneh številčnici ure; stolp zaključuje visoka koničasta streha s križem. Cerkev obdaja zid pokopališča. [6]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Nikolaja v Babnem Polju?
Na severni strani vaške ceste in zahodno od ceste proti Bukovici, v občini Loška dolina. [1]
Kateri župniji pripada cerkev od leta 2026?
Od 1. januarja 2026 je podružnica Starega trga pri Ložu. [2]
Kje je stala nekdanja cerkev?
Pleterski in Šantek jo umeščata na Zavode, blizu Miklavževe lokvice. [3]
Kdaj so orgle dobile električni ventilator?
Po zapisu Tilke Klepac leta 1972, v času upravitelja Janeza Voljča. [4]
Kateri kipi so bili prenovljeni v Kebetovem času?
Klepčeva našteje kipe sv. Miklavža, sv. Avguština in sv. Ambroža. [4]
Kako so nekoč pripravili božji grob?
Po spominu Jožefe Strle so pri stranskem oltarju na veliki četrtek izpostavili ležeči Jezusov kip, ki je ostal do sobotnega večera. [5]

Lega

Cerkev stoji na severni strani vaške ceste, na zahodni strani ceste proti Bukovici.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Babno Polje - Cerkev sv. Nikolaja
Foto: Fototeka OE Ljubljana: 2025, Hana Brus. Slika je prikazana z uradnega strežnika registra.

Še v občini Loška dolina

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

Vsa dediščina v občini Loška dolina