registrirana dediščina
Babno Polje - Cerkev sv. Nikolaja
Opis
Cerkev je v arhivskih virih prvič omenjena leta 1526. V tlorisu se zvrstijo zvonik, ladja pravokotnega tlorisa in triosminsko zaključen prezbiterij. Zakristija je prizidana na severni strani cerkve, na oknu je letnica 1721.
Cerkev sv. Nikolaja v Babnem Polju
Viri pregledani
Cerkev sv. Nikolaja oziroma Miklavža v Babnem Polju povezuje zgodovino preseljene cerkve, obnovljeno opremo in krajevni spomin na velikonočne obrede.

Cerkev ob cesti proti Bukovici
Cerkev sv. Nikolaja v Babnem Polju, imenovana tudi sv. Miklavž, stoji v občini Loška dolina. Register jo umešča na severno stran vaške ceste, zahodno od ceste proti Bukovici. V tlorisu si sledijo zvonik, pravokotna ladja in triosminsko zaključen prezbiterij. Zakristija je prizidana na severni strani; na njenem oknu je letnica 1721. V arhivskih virih je cerkev prvič omenjena leta 1526. [1]
Sedanja cerkev in župnijska pripadnost
Župnijska predstavitev sedanjo cerkev datira v leto 1796, posvetitev pa v leto 1798. Ustanovitev lokalne kaplanije umešča v leto 1829, župnije v leto 1875. Od 1. januarja 2026 je cerkev podružnica Starega trga pri Ložu. Župnijska stran sv. Nikolaja opredeli kot škofa in cerkev predstavi na nadmorski višini 753 metrov. [2]
Nekdanja cerkev na Zavodih
Andrej Pleterski in Goran Pavel Šantek v raziskavi iz leta 2012 staro cerkev umeščata na Zavode, blizu Miklavževe lokvice. Navajata jo v Bizancijevem popisu iz leta 1581. Leta 1606 je imelo snežniško gospostvo nad njo odvetništvo. Leta 1716 je bila pridružena cerkvi na Babni Polici. [3]
Raziskava opozori tudi na Valvasorjevo navedbo iz leta 1689, ki cerkev postavi v Prezid. Avtorja to verjetno povezujeta z opustitvijo nekdanje vasi in cerkvene soseske. [3]
Na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz let 1785–1786 je še označena na starem mestu, vendar kot Sv. Križ. Avtorja ob tem dopuščata napačno oznako. Leta 1789 so jo zaprli; poročilo iz leta 1793 je ne omenja, prav tako ni vrisana v franciscejski kataster. Njene ruševine so po raziskavi porabili za cesto, dokončano leta 1859. [3]
Sedanjo cerkev sta avtorja opisala kot novo stavbo iz leta 1796 na novi lokaciji pri vasi. Leta 1798 so prosili za njeno posvetitev. Navajata plitve temelje na živi skali, njeno usmeritev proti severovzhodu pa pojasnjujeta z obstoječo razdelitvijo zemljišč. [3]
Obnove orgel, oken in cerkvene opreme
Tilka Klepac v podpisanem krajevnem zapisu iz leta 2022 opisuje obnove v času župnijskih upraviteljev Janeza Voljča in Janeza Kebeta. Voljč je dal leta 1972 v orgle vgraditi električni ventilator. Pred tem so moški meh poganjali z nogami. Leta 1973 je cerkev dobila vsa nova okna. [4]
V Kebetovem času je bila leta 1979 uvedena centralna kurjava. Med drugimi deli avtorica našteje pleskanje notranjščine in zunanjščine ter pozlatitev in prenovo tabernaklja in kipov sv. Miklavža, sv. Avguština in sv. Ambroža. Zakristija je dobila nova okna, omaro in opečni tlak. Vgradili so macesnova vrata, dotrajane klopi pa zamenjali s stoli. [4]
Prenovili so glavni lestenec in pod na koru. Streho ob zvoniku ter nad glavnim oltarjem so prekrili z bakreno pločevino. Uredili so trifazni tok in električni pogon zvonov. Avtorica nato navede birmo, ki jo je v prenovljeni cerkvi 22. junija 1980 vodil nadškof Alojzij Šuštar. [4]
Klepčeva navede še birmo 28. maja 1972: popoldne jo je na Babnem Polju vodil škof Stanko Lenič, birmancev je bilo enaindvajset. [4]
Spomin na božji grob in procesijo
Milena Ožbolt je leta 2026 objavila pričevanje Babnopoljke Jožefe Strle, zapisano decembra 2025. Strletova se spominja, da so pri stranskem oltarju na veliki četrtek izpostavili ležeči Jezusov kip. Obred božjega groba so otroci imenovali »bugca kuškat«. [5]
Ožboltova ob arhivski fotografiji opiše ograjico z dvema naslikanima stražarjema. Do ležečega kipa sta vodili dve stopnici, prekriti z vijoličastim blagom. Oltar in ograjico je pokrival vezen prt, ob straneh so stale vaze in cvetoče primule. Ob oltarju je gorelo osem sveč. [5]
Verniki so ob kipu pokleknili, ga poljubili, pomolili in darovali. Kip je ostal izpostavljen v četrtek, petek in soboto; v soboto ob sedmih zvečer so ga umaknili. Po pričevanju je naslednji dan procesija odšla v cerkev k praznovanju vstajenja. Na veliki petek so namesto zvonov uporabljali lesene raglje. [5]
Za praznik svetega rešnjega telesa Strletova opiše pot procesije do kapelice v Bukovici, nato nazaj do Rihtarjevih, za župnišče in v cerkev. Deklice so posipale cvetje. To je zapis krajevnega spomina na nekdanje obrede, ne napoved današnjega bogoslužnega urnika. [5]
Zvonik na fotografiji Alenke Veber
Na fotografiji Alenke Veber je razpoznavna cerkev s kamnitim zvonikom pred ladjo. V zgornjem delu zvonika so parne polkrožno zaključene odprtine. Nad njimi sta na vidnih straneh številčnici ure; stolp zaključuje visoka koničasta streha s križem. Cerkev obdaja zid pokopališča. [6]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Nikolaja v Babnem Polju?
- Na severni strani vaške ceste in zahodno od ceste proti Bukovici, v občini Loška dolina. [1]
- Kateri župniji pripada cerkev od leta 2026?
- Od 1. januarja 2026 je podružnica Starega trga pri Ložu. [2]
- Kje je stala nekdanja cerkev?
- Pleterski in Šantek jo umeščata na Zavode, blizu Miklavževe lokvice. [3]
- Kdaj so orgle dobile električni ventilator?
- Po zapisu Tilke Klepac leta 1972, v času upravitelja Janeza Voljča. [4]
- Kateri kipi so bili prenovljeni v Kebetovem času?
- Klepčeva našteje kipe sv. Miklavža, sv. Avguština in sv. Ambroža. [4]
- Kako so nekoč pripravili božji grob?
- Po spominu Jožefe Strle so pri stranskem oltarju na veliki četrtek izpostavili ležeči Jezusov kip, ki je ostal do sobotnega večera. [5]
Viri predstavitve
- RNPD — Babno Polje, cerkev sv. Nikolaja, EŠD 1605
- Župnija Stari trg — Sv. Nikolaj v Babnem Polju
- Andrej Pleterski in Goran Pavel Šantek — Baba Babnega polja, Studia mythologica Slavica 15 (2012), str. 68, fizična 6
- Tilka Klepac — 1976 Babno Polje: Birma na Babnem Polju, Stare slike, 20. marec 2022
- Milena Ožbolt — 1935 Babno Polje: Kongresni križ in božji grob, Stare slike, 20. maj 2026
- Alenka Veber — Cerkev sv. Nikolaja v Babnem Polju, Commons, CC BY-SA 2.5
Lega
Cerkev stoji na severni strani vaške ceste, na zahodni strani ceste proti Bukovici.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Loška dolina
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Babna Polica - Cerkev sv. Antona Puščavnika
zadnja četrtina 16. stol., 1589
Cerkev stoji severozahodno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2319Dane - Cerkev sv. Urbana na Škriljah
prva polovica 16. stol., 1526, zadnja četrtina 17. stol., 1693, 19. stol.
Cerkev stoji severno od zaselka Škrilje, zahodno od Dan.
registrirana dediščinaEŠD 2335Dane - Kapela sv. Izidorja
zadnja četrtina 18. stol., 1786
Kapela stoji v križišču cest na južnem robu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2320Dolenje Poljane - Cerkev sv. Andreja v Zgornjih Poljanah
prva polovica 16. stol., 1526, prva četrtina 18. stol., 1700
Cerkev stoji na vzpetini severno nad Zgornjimi Poljanami.
registrirana dediščinaEŠD 2332Dolenje Poljane - Kapela Žalostne Matere božje
druga polovica 18. stol., prva četrtina 20. stol., 1912
Kapela stoji na zahodni strani ceste severozahodno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2333Klance - Cerkev sv. Pankracija
prva polovica 16. stol., 1526, druga četrtina 17. stol., 1647
Cerkev stoji vzhodno od Klanc, severozahodno od Dan.
registrirana dediščinaEŠD 2323Knežja Njiva - Cerkev sv. Trojice
14. stol., zadnja četrtina 17. stol., 1676, prva četrtina 20. stol., 1913
Cerkev stoji ob cesti na jugovzhodnem robu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2324Kozarišče - Cerkev sv. Benedikta
sredina 16. stol., zadnja četrtina 16. stol., 1597
Cerkev stoji v južnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2325Lož - Cerkev sv. Roka v Zgornji Travi
druga četrtina 17. stol., 1635
Cerkev stoji na pokopališču na severovzhodnem robu Loža.
registrirana dediščinaEŠD 2328