Bitnje v Bohinju - Cerkev Marije vnebovzete

Gotska cerkev nad Savo Bohinjko

Bitenjska cerkev stoji južno izven vasi, na ježi nad levim bregom Save Bohinjke. Po registru njena postavitev predstavlja prostorsko dominanto. Cerkev obdaja z obzidjem omejeno pokopališče; k ureditvi sodita mrliška vežica in vhodno stopnišče. Register jo vodi kot registrirano sakralno stavbno dediščino z EŠD 17 in EID 1-00017. [1]

Stavba je v osnovi gotska, pozneje pa je dobila baročne predelave. Bogato okrašeni glavni in stranska portala so izdelani iz tufa. Glavni oltar register umešča v sedemnajsto stoletje. Ohranjeni so tudi fragmenti starejših stenskih poslikav. Registrsko datiranje poleg poznega srednjega veka ter sedemnajstega in osemnajstega stoletja navaja leto 1738. [1]

Registrsko ime in Roženvenska Marija

V registru je ohranjeno ime Cerkev Marije vnebovzete. Mišo Serajnik iz Muzejskega društva Žiga Zois Bohinj je leta 2014 raziskal drugačna poimenovanja, ki so se pojavljala na krajevnih tablah in v pisnih virih. Njegov prispevek razlikuje med zapisi iz različnih zgodovinskih obdobij in cerkvijo Roženvenske Matere božje. [3]

Serajnik navaja bratovščino Roženvenske Matere božje iz leta 1648. Njeni člani niso imeli posebnega oltarja, temveč so finančno podprli gradnjo oziroma razširitev cerkve med letoma 1668 in 1673. Po župnijski matrikuli so jo v osemnajstem stoletju v procesijah obiskovali tudi vaščani Bače pri Podbrdu in Sorice; zapovedanih je bilo petnajst maš na leto. [3]

V glavnem oltarju je sedeča Marija z Jezusom in rožnim vencem. Serajnik povezuje to podobo z roženvensko tablo in Lavtižarjevim zapisom o patronskem opravilu na Roženvensko nedeljo. V prispevku je posebej navedeno mnenje Matjaža Ambrožiča, da je cerkev posvečena Roženvenski Materi božji s patrocinijem 7. oktobra. [3]

Srednjeveške omembe Marijine cerkve

Historična topografija Kranjske pri cerkvi na Bitnjah navaja ime Sancta Maria ter datum 11. januar 1142. Izrecno gre za prepis iz petnajstega stoletja; zapis ni datacija današnje zidane stavbe. Ime Vnser Fraw povezuje z listino z dne 24. septembra 1452, Beata Maria z zapisom z dne 30. aprila 1458, Vnser Fraun pa z listino z dne 16. avgusta 1494. [6]

Znanstveni pregled pri tem jasno razlikuje naselje od samostojnega cerkvenega gesla. Ob slednjem navaja nekdanjo povezavo z župnijo sv. Martina v Srednji vasi in sedanjo podružnico župnije sv. Miklavža v Bohinjski Bistrici. Današnje poimenovanje v opombi je Roženvenska Mati božja. [6]

Obnovljeni oltar in nove klopi

Župnijski prispevek iz oktobra 2022 poroča o blagoslovu obnovljenega oltarja in novih klopi 2. oktobra 2022. Slovesnost je vodil škof Anton Jamnik ob somaševanju bistriškega župnika Janeza Burje. Epidemija je prej preprečila skupno slovesnost, čeprav je bila oprema že pripravljena. [4]

Restavrator Vlado Fras v istem prispevku datira začetek del v pomlad 2014, glavnino zaključka v november 2019, nekatere podrobnosti ornamentike, tabernaklja in konstrukcije pa v leto 2020. Odstranitev poznejših preslikav je razkrila starejše barve. Kipi, slike in ločljivi okrasni deli so bili obdelani na oddelku za les Restavratorskega centra ZVKDS, oltarna arhitektura pa v sami cerkvi. [4]

Fras opisuje trideset različnih stebrov s kapiteli in bazami, med njimi štiri kariatidne angele in štiri pilastre. Za stebri so štiri skrite niše s svetniki, vidne od strani. Gotska Marija z otrokom v niši atike je skoraj dvesto let starejša od baročnega oltarja. Nove klopi je izdelalo Lesarstvo Bavdek & Co. z Nomenja ob podpori Agrarne skupnosti Nomenj, Log, Lepence, Bitnje. [4]

Postaja ob Emini romarski poti

Vodnik po Emini romarski poti bitenjsko cerkev vključuje v osemindvajseto etapo med Bohinjsko Bistrico in Bledom. Celotna etapa je v vodniku dolga 22,6 kilometra, ocenjeni čas hoje pa šest ur; to ni razdalja samo do cerkve. [2]

Opis poti se začne pri železniški postaji v Bohinjski Bistrici. Vodi po Ajdovski cesti mimo župnijske cerkve in župnišča ter nato po Savski cesti proti Bledu. Za mostom čez Savo Bohinjko je v vodniku odcep desno na gramozno cesto čez polja do bitenjske cerkve. Od nje se pot vrne na glavno cesto in nadaljuje proti odcepu za Jereko. Daljši potek etape zajema tudi Pokrovec in Goreljek pred spustom na Bled. [2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji bitenjska cerkev?

Južno od vasi Bitnje, na ježi nad levim bregom Save Bohinjke. [1]

Zakaj ima cerkev različna imena?

Register uporablja Marije vnebovzete, Serajnikova raziskava pa zagovarja Roženvensko Mater božjo. [3]

Kdaj so obnavljali veliki oltar?

Po restavratorju Frasu med 2014 in 2019, z dodatnimi deli 2020. [4]

Kdo je izdelal nove klopi?

Lesarstvo Bavdek & Co. z Nomenja. [4]

Kdaj je patrocinij po Serajnikovem prispevku?

V njem navedeni Matjaž Ambrožič ga umešča na 7. oktober. [3]

Ali cerkev leži ob Emini romarski poti?

Da, vodnik jo vključuje v 28. etapo Bohinjska Bistrica–Bled. [2]