registrirana dediščina
Bohinjska Bistrica - Cerkev sv. Nikolaja
Opis
Zidana, enoladijska, banjasto obokana stavba. Zgrajena 1884 po načrtu arh. Faleschinija v historičnem slogu. Notranjost je poslikal Matija Koželj. Poprsje župnika J. Mesarja, utemeljitelja sirarstva v Bohinju.
Cerkev sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici: gradnja, poslikava in zbori
Viri pregledani
Cerkev sv. Nikolaja stoji sredi pokopališča v Bohinjski Bistrici.

Cerkev sv. Nikolaja ob pokopališču
Cerkev sv. Nikolaja stoji v severovzhodnem delu Bohinjske Bistrice, vzhodno od glavne ceste in sredi pokopališča. Register jo vodi kot registrirano sakralno stavbno dediščino z EŠD 1643 in EID 1-01643. Zidana enoladijska stavba je banjasto obokana. Zgrajena je bila leta 1884 po načrtu arhitekta Faleschinija v historičnem slogu. Notranjost je poslikal Matija Koželj. V njej je tudi poprsje župnika Janeza Mesarja, utemeljitelja sirarstva v Bohinju. [1]
Zgodovinski slogi in Mesarjev doprsni portret
Vodnik po Emini romarski poti cerkev opisuje kot monumentalno dvoransko arhitekturo z ravno sklenjenim vzhodnim delom. Zunanjščina združuje romanske in renesančne slogovne oblike, notranjščina pa je neorenesančna. Takšno prepletanje zgodovinskih slogov vodnik umešča v cerkveno stavbarstvo druge polovice devetnajstega stoletja. [2]
Na mestu sedanje cerkve je v baroku stala starejša cerkev. Po vodniku naj bi bila njena podoba ohranjena na eni od Koželjevih skic. Marmorni doprsni portret Janeza Krstnika Mesarja, ki je živel med letoma 1832 in 1895, je delo Jožefa Grošlja s konca devetnajstega stoletja. Mesar je bil dolgoletni bistriški župnik ter organizator sirarstva. [2]
Začetek nove gradnje in porušitev zvonika leta 1881
Josip Lavtižar v knjigi iz leta 1897 nastanek fare sv. Nikolaja datira v leto 1788. Pred tem je bila podružnica stare župnije Srednja vas v Bohinju. Nova fara je obsegala Bohinjsko Bistrico, Bitnje, Ravne, Nemški Rovt, Log in Lepence. Leta 1833 so se ji pridružili še Brod, Savica in Kamnje. Matične knjige so se po njegovem zapisu začele z ustanovitvijo fare. [3]
Stara cerkev je bila premajhna. Župnik Mesar je uresničil zamisel o novi stavbi: več let so zbirali prostovoljne prispevke in pripravljali kamen, opeko ter les. Temeljni kamen je 30. junija 1878 blagoslovil begunjski dekan Silvester Keše. Prebivalci so pri gradnji sodelovali s tlako tudi ob poletnih nedeljah. [3]
Za jesen 1881 so že pričakovali posvetitev. Dne 6. avgusta pa se je skoraj dokončani zvonik porušil na cerkveno streho, prebil obok in poškodoval zidovje. Lavtižar vzrok povezuje s preslabimi kamnitimi stebri. Pod ruševinami je bilo sedem ljudi, med njimi domači kaplan Janez Jerala. Opis se nanaša na zgodovinski gradbeni dogodek, ne na stanje današnje cerkve. [3]
Prenova zunanje razsvetljave leta 2015
Gospodarski svet župnije se je v aprilskih Bohinjskih novicah leta 2015 zahvalil Občini Bohinj za prenovljeno zunanjo razsvetljavo farne cerkve sv. Nikolaja. Isti projekt je zajel tudi podružnično cerkev na Bitnjah. Zahvala je bila objavljena v imenu župnika Janeza Burje in faranov. [5]
Po takratnem poročilu je nova osvetlitev zmanjšala svetlobno onesnaževanje ter porabo električne energije. Župnijski svet je zapisal, da je bila ureditev skladna z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Poročilo je datirano v leto 2015; ne vsebuje današnjih meritev porabe. [5]
Koncert bohinjskih zborov januarja 2026
V soboto, 10. januarja 2026, so bohinjski pevski zbori v cerkvi izvedli koncert božičnih pesmi. Franka P. Sodja je o njem poročala v februarskih Bohinjskih novicah. Nastopili so mešani zbor Sv. Nikolaja pod vodstvom Klemena Langusa, pevska skupina Luč z Uršo Rožič in ženski zbor KD Bohinj s Cilko Novoselec. [4]
Sodelovali so tudi Angelčki pod vodstvom Uršule Dobravec, moški zbor Franc Urbanc s Franko Pavić Sodja, mešani zbor Valentin Vodnik z Gregorjem Staretom, Triglavske rož’ce z Urško Prezelj in mešani zbor sv. Martina z Majdo Odar. [4]
Bistriški župnik Janez Kapistran Burja je zapel koral O pridi, Emanuel ter med nastopi na harmonij zaigral dve instrumentalni skladbi. Program je povezovala Zdenka Erlah. Zbore so spremljali tudi instrumentalisti in njihovi vodje. Skoraj sto pevk in pevcev je ob koncu zapelo skupaj. Župnija je sodelovala pri organizaciji. Zbranih 800 evrov so nakazali Društvu Vilijem Julijan za akcijo Bohinj za Tea. [4]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Nikolaja?
- V severovzhodnem delu Bohinjske Bistrice, sredi pokopališča. [1]
- Kdaj je bila zgrajena sedanja cerkev?
- Register navaja leto 1884. [1]
- Kdo je poslikal notranjost?
- Matija Koželj. [1]
- Čigavo poprsje je v cerkvi?
- Janeza Krstnika Mesarja; marmorni portret je delo Jožefa Grošlja. [2]
- Kdaj se je porušil zvonik med gradnjo?
- Lavtižar navaja 6. avgust 1881. [3]
- Kdaj je bil koncert božičnih pesmi?
- 10. januarja 2026. [4]
Viri predstavitve
- RNPD — Bohinjska Bistrica, Cerkev sv. Nikolaja, EŠD 1643
- Kozjanski park — Vodnik po Emini romarski poti, Bohinjska Bistrica, str. 168
- Josip Lavtižar — Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica, 1897, poglavje Bohinjska Bistrica
- Franka P. Sodja — Koncert božičnih pesmi, Bohinjske novice, februar 2026, str. 17
- Gospodarski svet Župnije Bohinjska Bistrica — Zahvala Občini Bohinj, Bohinjske novice, april 2015, str. 15
- David Edgar — cerkev v Bohinjski Bistrici, 27. avgust 2008, CC BY-SA 3.0
Lega
V severovzhodnem delu Bohinjske Bistrice, vzhodno od glavne ceste in sredi pokopališča.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Bohinj
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Bitnje v Bohinju - Cerkev Marije vnebovzete
pozni srednji vek, 17. stol., 18. stol., 1738
Cerkev stoji južno izven vasi Bitnje, na ježi nad levim bregom Save in je s svojo postavitvijo dominanta v prostoru.
registrirana dediščinaEŠD 17Bitnje v Bohinju - Kapelica sredi vasi
druga polovica 19. stol.
Kapelica stoji južno ob cesti skozi vas, jugozahodno ob cestnem križišču.
registrirana dediščinaEŠD 28119Bohinjska Bistrica - Freska na hiši Mencingerjeva 20
18. stol., 19. stol.
Mencingerjeva ulica 20. Freska je naslikana na severni fasadi hiše, med oknoma v prvem nadstropju.
registrirana dediščinaEŠD 11177Bohinjska Bistrica - Kapelica na Vodnikovi cesti
19. stol., 20. stol., 1990
Kapelica stoji na Vodnikovi cesti, južno od kulturnega doma Jožeta Ažmana.
registrirana dediščinaEŠD 11183Bohinjska Bistrica - Kapelica ob hiši Mencingerjeva 8
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji ob hiši Mencingerjeva 8, v križišču sredi vaškega jedra.
registrirana dediščinaEŠD 11182Bohinjska Bistrica - Kapelica ob hiši Vodnikova 20
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji ob hiši Vodnikova cesta 20, v križišču Vodnikove ceste in Grajske ulice, v južnem delu vaškega jedra.
registrirana dediščinaEŠD 11184Bohinjska Bistrica - Kapelica ob hiši Zoisova 6
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji ob hiši Zoisova ulica 6, na levem bregu Bohinjske Bistrice.
registrirana dediščinaEŠD 11185Bohinjska Bistrica - Kapelica v križišču Vodnikove in Gabrške
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji v križišču Vodnikove ceste in Gabrške ulice, v jugovzhodnem delu vaškega jedra.
registrirana dediščinaEŠD 11186Bohinjska Češnjica - Kapelica pred hišo Bohinjska Češnjica 19
sredina 19. stol.
Kapelica stoji sredi vasi, južno ob cesti skozi vas, severno pred hišo Bohinjska Češnica 19.
registrirana dediščinaEŠD 27489