Bohinjska Bela - Cerkev sv. Marjete

Baročna župnijska cerkev ob pokopališču

Cerkev sv. Marjete stoji na vzhodnem robu Bohinjske Bele, na pokopališču. Register kulturne dediščine jo opisuje kot zidano dvoransko stavbo z banjastim obokom in zvonikom. Zgrajena je bila okoli leta 1750 na mestu gotske cerkve, posvečena pa leta 1754. Od baročne opreme so ohranjeni kipi in Langusova slika sv. Marjete; oltarna arhitektura je uničena. Freske iz leta 1907 so delo Antona Jebačina. [1]

Oltarne slike, rezbarska dela in prenova notranjosti

Lokalna predstavitev obnovo notranjosti leta 1970 povezuje z arhitektom Janezom Fürstom iz Ljubljane. Daritveni oltar je obrnjen proti ljudem, tabernakelj je na desni, krstni kamen pa na levi. Langusovo sliko sv. Marjete datira v leto 1850. Nad njo je Marija Pomočnica, ob njej pa kipa sv. Janeza in Pavla. [2]

Na stranskem oltarju je nadangel Mihael s sliko Žalostne Matere Božje ter kipoma Gabrijela in Rafaela. Drugi oltar ima Ogrinovo Brezmadežno iz leta 1894, sv. Roka ter kipa Izidorja in Notburge. Jebačin je v prezbiteriju naslikal evangeliste, v ladji pa Marijino kronanje. [2]

Orgle so leta 1966 obnovili v delavnici Jenko v Ljubljani. Klopi iz jesenovine je leta 1857 izdelal domačin Andrej Markelj, imenovan Trpinc. Župnik in pasarski mojster Keršmanc je izdelal ključavnico zakristijskih vrat iz leta 1853. Ročno vezene oltarne prte so podarile domačinke; prte s klekljano čipko je izdelala Breda Jamar. [2]

Na pročelju je Kristusov kip po načrtu Ivana Vurnika, ki ga je izklesal Ivan Resman iz Mošenj. Lokalna kronologija postavitev datira v leto 1919. Pozlačeni bakreni monogram Jezusovega imena z zvezdami, soncem in mesecem je izdelal ljubljanski pasar Ivan Kregar. [2]

Raziskava pod tlakom cerkve leta 2006

Vas je omenjena leta 1253, cerkev pa leta 1571. Zaradi lesne gobe v klopeh, stenah in tlaku je župnija julija 2006 začela sanacijo. Marija Ogrin je konec julija izvajala arheološki nadzor. Po odkritju starejših zidov in poznoantične plasti so avgusta sledila zaščitna izkopavanja. [3]

Odkrili so zidove starejše ladje z ruševinsko plastjo, kamnitimi rebri in sklepnikom s figuralno konzolo. Najdbe so omogočile datacijo gotske cerkve med letoma 1430 in okoli 1530. Bila je enoladijska in široka približno pet metrov. Ob njenem južnem zidu je bilo pokopanih skoraj deset novorojenčkov, tudi dva skupaj v leseni skrinji. [3]

Gotski cerkvi je bila prizidana približno tri metre dolga lopa. V njeni notranjosti so našli poznoantične posode in bronast novec, datiran v drugo polovico četrtega oziroma začetek petega stoletja. Odkriti so bili tudi deloma uničeni temelji zgodnjega prezbiterija ter nadaljevanje poznoantične zidane stavbe. [3]

Arheološki nadzor je potekal 26.–28. julija 2006, zaščitna izkopavanja pa od 21. avgusta do 1. septembra 2006. Odlomke amfor in loncev s plastičnimi rebri poročilo datira med četrto in šesto stoletje. [3]

Dokumentirana obnova zunanjosti leta 1969

Varstvo spomenikov XIII–XIV obravnava tudi obnovo barvne podobe cerkve. S sondami so našli šibke sledi gotskih šivanih robov z diagonalnimi polji in razločno baročno medaljonsko poslikavo. Njena rdeča je vsebovala več cinobra in manj črne ter je bila bolj rožnatega odtenka. [5]

Na zvoniku se beli robovi medaljonov pri vogalih niso stikali. Avtor študije zato njihov učinek razlaga kot okrasno slikarijo, ne kot posnemanje nosilnih stebrov. Prejšnja enotna siva barva je stavbi dajala drugačen videz; obnovljeno toniranje je zunanjost ponovno povezalo z barokizacijo. [5]

Poročilo v isti publikaciji izrecno navaja, da je bila zunanjost obnovljena leta 1969. [5]

Študija zvonikovo streho opisuje kot dodatek iz devetnajstega stoletja. Ta je po avtorjevi presoji ostal neskladen z obnovljeno baročno arhitekturo. [5]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Marjete?

Na vzhodnem robu Bohinjske Bele, na pokopališču. [1]

Kdo je naslikal freske?

Anton Jebačin leta 1907. [1]

Kdo je avtor slike sv. Marjete?

Matevž Langus; lokalna predstavitev navaja leto 1850. [2]

Kdaj so raziskovali starejše zidove?

Med sanacijo in zaščitnimi izkopavanji leta 2006. [3]

Kako široka je bila gotska predhodnica?

Po arheološkem poročilu približno pet metrov. [3]

Kdaj so obnovili barvno zunanjost?

Varstvo spomenikov navaja leto 1969. [5]