Brdo pri Ihanu - Cerkev sv. Nikolaja na Goropečah

Cerkev na gozdni jasi nad Brdom

Cerkev sv. Nikolaja oziroma sv. Miklavža stoji na Goropečah nad Ihanom. Register njeno lego določa kot gozdno jaso zahodno nad domačijo Brdo 16. Gre za enoladijsko gotsko cerkev s poznejšimi prizidki, katere starejši del je rebrasto obokani prezbiterij iz štirinajstega stoletja. V notranjosti se ohranjata renesančna in baročna oprema. [1][2][3]

Janez Höfler v historični topografiji pri tej cerkvi navaja krajepisni zapis iz 26. avgusta 1410. Kratki gotski kor umešča na konec štirinajstega stoletja, freske pa okoli let 1470–1475. Občinska turistična predstavitev prvo uradno omembo cerkve posebej postavlja v leto 1526. Register poslikave iz petnajstega stoletja pripisuje učencu mojstra Bolfganga. [1][2][3]

Zakristija, kapela in zvonik

Prvotna stavba je bila po turističnem opisu brez zvonika, kapele in zakristije. Zakristijo so dozidali leta 1718, kapelo in zvonik pa leta 1750. Höfler pri letu 1750 navaja tudi podaljšanje cerkve. Register istega leta označuje barokizacijo gotske stavbe s prizidavo zvonika in kapele. [1][2][3]

Ob prizidavi so v južno steno zvonika vzidali kamniti kip sv. Miklavža. Turistična predstavitev ga datira v sredino petnajstega stoletja in navaja višino 104 centimetre. Svetnika opisuje kot zavetnika brodarjev in prijatelja otrok. S cerkvijo povezuje romanja splavarjev, ki so pluli po Savi, ter podpise romarjev na stenah ob glavnem oltarju; najstarejši navedeni podpis je iz leta 1481. [1][2][3]

Gotski obok in poslikane stene

Gotska mrežasta rebra prezbiterija slonijo na figuralnih konzolah, torej oblikovanih podstavkih, v oboku pa se stikajo s sklepniki. Turistični opis štiri konzole za oltarjem povezuje s simboli evangelistov: levom sv. Marka, orlom sv. Janeza, volom sv. Luka ter angelom sv. Mateja. Konzola z Matejevim simbolom ni ohranjena. [2]

Ob oltarju in za njim so naslikani apostoli pod piramidastimi baldahini. Na preostalih površinah severne in južne stene prezbiterija so prizori iz legend o sv. Miklavžu. Del fresk so poškodovali pri vstavitvi okna in zakristijskih vrat. Na strani gotskega slavoloka, obrnjeni proti prezbiteriju, so upodobljena pametna in nespametna dekleta. Strop za oltarjem prikazuje Kristusa, med rebri pa evangeliste in cerkvene očete. Freske v prezbiteriju je leta 1910 restavriral slikar Matej Sternen. [2]

Glavni oltar iz leta 1669 in stranska oprema

Glavni oltar nosi letnico 1669. Turistična predstavitev izdelavo pripisuje Martinu Potokarju, poslikavo pa kamniškemu slikarju Hansu Maksu Straspergerju. V njegovem opisu našteva kipe sv. Miklavža, Urbana in Lovrenca, zgoraj pa Avguština, Lenarta in Barbare. Ob plastiki Umora betlehemskih otrok izrecno navaja, da je bila skupaj s kipom sv. Urbana ukradena leta 1946. [1][2]

Oba stranska oltarja sta uvrščena med zlate oltarje. Turistični opis pri stranskem oltarju našteva Magdaleno, Uršulo in Apolonijo, ob straneh pa Mater Božjo, Simona ter Juda. Oltar v levi kapeli je bil predelan sredi osemnajstega stoletja. Od te predelave ga zaznamuje Cebejeva slika sv. Janeza Nepomuka in Frančiška Ksaverja; nad sliko je Bog Oče. [1][2]

Križev pot in menjave zvonov

Križev pot so leta 1887 iz župnijske cerkve prenesli v to podružnico. Naslikal ga je kamniški slikar Matija Koželj, leta 1935 pa ga je obnovil Franc Merčun. Datuma tako opisujeta prenos slik v cerkev in poznejšo obnovo istega cikla. [2]

Leta 1897 so stare tri zvonove prodali in kupili večje bronaste zvonove. Te je po turistični predstavitvi leta 1917 odnesla vojna. Naslednji zvonovi so bili vliti v jeseniški železarni in so v cerkvi začeli zvoniti leta 1921. Opis s tem ločuje starejši komplet, menjavo ob koncu devetnajstega stoletja in nadomestitev po prvi svetovni vojni. [2]

Dogovor za ogled notranjosti

Turistična predstavitev navaja brezplačen vstop, ogled po predhodnem dogovoru ali v času bogoslužja. Kot kontakt za cerkev objavlja Župnijo Ihan in elektronski naslov zupnija.ihan@rkc.si. Za ogled prezbiterijskih fresk, oltarjev ter Koželjevega križevega pota je zato smiselno z župnijo vnaprej uskladiti dostop do notranjosti. Objavljeni pogoji niso zagotovilo, da je cerkev ob vsakem prihodu odprta. [2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Nikolaja na Goropečah?

Na gozdni jasi zahodno nad domačijo Brdo 16, nad Ihanom. [1]

Kaj je najstarejši stavbni del cerkve?

Rebrasto obokani gotski prezbiterij iz štirinajstega stoletja. [1]

Kaj prikazujejo freske v prezbiteriju?

Apostole, prizore iz legend o sv. Miklavžu, pametna in nespametna dekleta, Kristusa, evangeliste in cerkvene očete. [2]

Kdaj so prizidali zakristijo, kapelo in zvonik?

Zakristijo leta 1718, kapelo in zvonik pa leta 1750. [1]

Kdo je izdelal glavni oltar?

Turistični opis ga pripisuje Martinu Potokarju, poslikavo Hansu Maksu Straspergerju; oltar nosi letnico 1669. [2]

Kdo je restavriral prezbiterijske freske?

Matej Sternen leta 1910, kot navaja občinska turistična predstavitev. [2]