Dob - Cerkev sv. Martina

Baročna cerkev na južnem obrobju Doba

Cerkev sv. Martina stoji na južnem obrobju Doba. Turistična predstavitev za lokacijo navaja Ulico 7. avgusta 23 v Dobu. Register kulturne dediščine jo opisuje kot centralno zasnovano stavbo s kupolo ter kvadratnim prezbiterijem, ki se zaključuje polkrožno. Prezbiterij je oltarni prostor cerkve. Posebej omenja razgibano streho v obliki kameljega hrbta in krstilnico, urejeno po Plečnikovih načrtih. [1][2][3]

Register gradnjo sedanje stavbe na ostankih starejše cerkve umešča v leta 1757–1762. Janez Höfler v historični topografiji Kranjske ožje navaja gradnjo 1760–1761 in posvetitev leta 1762, ob uporabi delov gotske predhodnice. Turistična predstavitev prav tako izpostavlja leto 1762. Starejša cerkev in današnja baročna stavba sta tako različni plasti zgodovine istega svetišča. [1][2][3]

Starejša cerkev in njena oprema

Höfler pisno omembo cerkve povezuje z omembo župnije med letoma 1232 in 1246, posvetilo svetemu Martinu pa z letom 1345. Navaja tudi posvetitev desnega stranskega oltarja Svete Trojice in svete Ane, ki jo je škof Daniel de Rubeis opravil 7. julija 1517. [2][3]

Občinska turistična predstavitev povzema vizitatorja Filipa Trpina iz leta 1652: starejša cerkev je imela ozka podolgovata gotska okna, v prezbiteriju pa oltarje svetega Martina, svete Katarine in Marije. Na severni strani je bila prizidana in poslikana kapela z oltarjem svetega Mihaela. Leta 1721 je cerkev dobila nov Mihaelov oltar in tlak, leta 1748 pa ciborij, posodo za posvečene hostije, ter nova okna namesto gotskih. [2][3]

Pri popravljanju stopnic iz zakristije na prižnico so leta 1926 v zidu našli dva kosa gotskega stebra. Turistični vir navaja, da so ju uporabili za podstavek klopi v zvoniku, pozneje pa sta izginila. Kot ostanek starejše cerkve opisuje tudi spodnji del osmerokotnega stebra z okroglim podstavkom iz rumenkastega peščenjaka v parku pred cerkvijo. [2][3]

Krstilnica pod prižnico

Do leta 1957 je lesen krstilni kamen stal na levi strani pod pevskim korom, v niši, kjer je pozneje stal kip svetega Janeza Nepomuka. Župnik Martin Tekavc se je leta 1952 obrnil na Jožeta Plečnika glede krstilnega kamna, jaslic, novih klopi nad zakristijo in ureditve prostora pred cerkvijo. Arhitekt je cerkev večkrat obiskal. [2]

Plečnik je prve načrte za krstilnico izdelal 20. maja 1956. Na mestu nekdanjega stranskega oltarja svetega Mihaela je združil prižnico in krstilnico: krstilni prostor je umestil pod prižnico. Načrte po njegovi zamisli je zrisala Erna Tomšič, ki je po arhitektovi smrti nadzorovala dela. Ureditev je bila dokončana leta 1957. [2]

Kamniti stebri, marmor in pozlata

Prižnico podpira devet kamnitih stebrov. Po turističnem opisu stebri nosijo imena faranov, ki so jih kupili. Pod njo skrajno levo stoji krstilni kamen, nad njim razpelo. Krstilni kamen in marmornata plošča s križanim sta iz hotaveljskega rdečega marmorja. Na plošči je napis o Kristusu, ki človeka iz teme pokliče v svojo čudovito luč. V sredino kamnite stene je umeščena omarica za liturgični pribor. [2]

Plečnik je s stene pod prižnico odstranil omet ter poudaril kamen z izstopajočimi stiki med kamni. Leseno prižnico dopolnjuje pozlata; na njeni ograji izstopajo pozlačeni simboli štirih evangelistov. Kamnite stebre je izdelal Stanko Vodnik iz Podutika, krstilni kamen Stanko Kunaver iz Ljubljane, lesene dele Janez Grošelj iz Doba, pasarska dela pa Alojz Pirnat iz Ljubljane. [2]

Poznejša podoba prižnice

Prvotna prižnica je imela leseno enokapno streho na svedrastih lesenih stebrih, namenjeno izboljšanju akustike. Ko prižnica ni bila več v aktivni rabi, so streho in te stebre odstranili. Nadomestilo ju je kiparsko okrasje starega Mihaelovega stranskega oltarja. Na osrednji prekladi je sveti Mihael z mečem nad zmajem, ob njem stojita dve svetniški figuri. [2]

Turistična predstavitev starejši Mihaelov oltar pripisuje Janezu Vurniku in letu 1887, prižnico z začetka dvajsetega stoletja pa Andreju Rovšku. Današnja ureditev zato povezuje Plečnikovo zasnovo s ponovno uporabljenimi starejšimi deli cerkvene opreme. [2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Martina v Dobu?

Na južnem obrobju Doba. [1]

Kdaj je nastala današnja cerkev?

Höfler navaja gradnjo 1760–1761 in posvetitev leta 1762. [3]

Kaj je pri cerkvi zasnoval Jože Plečnik?

Krstilnico pod prižnico na mestu nekdanjega stranskega oltarja svetega Mihaela. Ureditev je bila dokončana leta 1957. [2]

Iz česa je krstilni kamen?

Iz hotaveljskega rdečega marmorja, tako kot plošča s križanim nad njim. [2]

Kaj nosi prižnico?

Devet kamnitih stebrov; leseno ograjo krasijo pozlačeni simboli štirih evangelistov. [2]

Ali je prižnica ohranila prvotno streho?

Ne. Enokapno leseno streho in svedraste stebre so odstranili ter prižnico dopolnili z okrasjem starega Mihaelovega oltarja. [2]