Češnjica pri Kropi - Cerkev sv. Tomaža

Portal iz tufa in baročne predelave

Register navaja zidano baročno cerkev iz leta 1696, ki jo datira portal iz tufa. Pravokotno ladjo so obokali leta 1814, prezbiterij je poligonalen. Stavbo dopolnjujeta zvonik in stranska kapela. Prezidava in kapela sodita v leto 1763, notranja oprema pa je baročna. [1]

Pri ogledu so zato uporabne tri različne letnice: 1696 na portalu, 1763 za predelavo s kapelo in 1814 za obokanje ladje. Stavba je vpisana kot registrirana kulturna dediščina EŠD 2099. [1]

Cerkev pred letnico na portalu

Höfler cerkev dokumentira že leta 1481. V njegovem historičnem pregledu je starejša podružnica župnije Šmartin pri Kranju; kasneje je bila vključena v vikariat Ovsiše, ustanovljen leta 1731. Letnica na baročnem portalu torej ni prva pisna sled cerkve. [2]

Prezbiterij in oltar pred veliko predelavo

Leta 1631 je v vizitacijskem popisu naveden oltar sv. Tomaža. Ob pregledu leta 1668 je bil prezbiterij nov in obokan, Tomažev oltar pa je leta 1665 posvetil škof Jožef Rabatta. V ladji so bile freske sv. Treh kraljev, ki jih je vizitator ocenil kot okorne. [3]

Pred vhodom je stala lopa, ki je segala vse do pokopališkega obzidja. Za leto 1661 zapis navaja odsotnost ključarjev. To niso podatki o sedanjem upravljanju cerkve, temveč vsebina zgodovinskih ogledov. Popisi dokazujejo opremljeno cerkev pred predelavo, označeno z letnico 1696. [3]

Paplerjev napis in zvonova v Lavtižarjevem opisu

Lavtižar je leta 1897 nad glavnim vhodom poleg letnice 1696 prebral ime Bastian Papler. Zapisal je tudi popravo cerkve leta 1763 in napis na oboku, ki potrjuje obokanje leta 1814. Nad glavnim oltarjem navaja Tomaževo izpoved o Gospodu in Bogu. [4]

Njegov opis tedanjih zvonov našteje večjega s premerom 80 centimetrov in manjšega s 66 centimetri. Oba pripiše ljubljanskemu zvonarju Gašperju Franchiju. Pri večjem navede leto 1719, vendar ob latinskem posvetilnem napisu posebej opozori, da njegov kronogram da letnico 1717. Pri manjšem navede leto 1711. To razliko ohranjamo kot del avtorjevega poročila, ne izbiramo domnevno pravilnejše letnice. [4]

Na večjem zvonu našteje križ, Marijo s sklenjenimi rokami, Frančiška Ksaverija in Florijana. Na manjšem so križ, Žalostna Mati Božja, Jožef in Vid v kotlu. Posvetilo večjega zvona po njegovem prevodu omenja čudodelno pomočnico kroparske soseske. [4]

Obnova v letih 1990–1991

Župnijska predstavitev obnovitvena dela na podružnici postavi v leto 1990. Obnovili so streho na zvoniku in fasado, pozneje pa še notranjost z oltarji ter novimi klopmi. Dela je 15. septembra 1991 blagoslovil ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. [5]

Spletni opis med tradicionalnimi bogoslužnimi priložnostmi na Češnjici navaja Florijanov god 4. maja, Tomažev god 3. julija in žegnanje na nedeljo po Matejevem godu 21. septembra. Gre za župnijski opis običaja; za uro konkretnega obreda preverite zadnja oznanila. Župnijski naslov je Ovsiše 30, 4244 Podnart. [5]

Sofinanciranje sanacije strehe leta 2017

Marjana Ahačič je januarja 2018 v poročilu s srečanja radovljiškega župana z duhovniki med podprtimi obnovami iz prejšnjega leta izrecno navedla Župnijo Ovsiše in sanacijo strehe na podružnični cerkvi na Češnjici. Gre za dokument o dodeljenem sofinanciranju, brez samostojnega potrdila o dokončanju del. [6]

V istem članku je za leto 2018 naveden skupni občinski razpisni okvir 25.000 evrov za cerkve in kapelice. To ni višina subvencije za samo češnjiško streho; posamezen znesek v članku ni zapisan. [6]

Matične knjige v župniji Ovsiše

Češnjica pri Kropi je v katalogu Matricula izrecno navedena v historičnem matičnem območju župnije Ovsiše. Tomaževa cerkev je njena podružnica. Digitalni župnijski katalog vsebuje 14 knjig in kazal v skupnem obdobju 1730–1880. [7]

Krstna knjiga 01660 obsega leta 1730–1793, mrliška 01663 leta 1731–1792 in poročna 01666 leta 1731–1792. Med drugimi kraji območja so Brezovica, Dobravica, Ovsiše, Poljšica pri Podnartu in Rovte. Za starejšo cerkveno pripadnost katalog napoti na Kranj - Šmartin. [7]

Cerkev na zemljevidu domačih imen

Občinski zemljevid ledinskih imen cerkev označuje kot Svét Tomáž. Češnjico zapiše v domači obliki Čéšənca, na njem pa sta razločena vaška dela Na Kmetih in Na Kajžah. Zemljevid je uporaben za povezovanje lokalnih poimenovanj z lego cerkve; pri poti bodite pozorni na razliko med obema deloma naselja. [8]

Izhodišče poti čez Beriglo

Izvirni pohodniški opis na Hribi.net postavi izhodišče poti proti Partizanskemu domu na Vodiški planini pri cerkvi sv. Tomaža. Dostop iz Podnarta vodi čez Lipnico in naprej proti zaselku Na Kmetih. Od cerkve pot nadaljuje po makadamu, nato prek pašnika in gozda ter se višje priključi markirani poti iz Krope. [9]

Celoten izlet čez Beriglo je v opisu dolg 7,08 kilometra, s predvidenim časom 2 uri in 40 minut. Začetek vključuje neoznačeno stezo; to ni dolžina kratkega sprehoda do cerkvenih vrat. Opis na nadaljnji poti opozori tudi na strma, v mokrem za zdrs nevarna pobočja. [9]

Pogosta vprašanja

Katera letnica je na portalu iz tufa?

1696. [1]

Kdaj je bila obokana ladja?

Leta 1814. [1]

Kateri svetnik je zavetnik podružnice?

Sv. Tomaž. [3]

Kdo je leta 1991 blagoslovil obnovo?

Nadškof Alojzij Šuštar, 15. septembra. [5]

Kje so katalogizirane matične knjige?

V župnijskem katalogu Ovsiše. [7]

Kam vodi opisana pot čez Beriglo?

Na Vodiško planino. [9]