Crngrob - Cerkev Marijinega oznanjenja

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu pri Škofji Loki je sakralni spomenik in gotska triladijska cerkev z dvoranskim prezbiterijem ter neogotskim preddverjem. Stoji v vasi Crngrob, približno 4 km od Škofje Loke, na robu pobočja hribčka. Prepoznaven del stavbe je zvonik z baročno kapo, ki stoji ob južni strani cerkve.

Današnja podoba je rezultat dolgega razvoja od 13. do 19. stoletja. Začetki segajo vsaj v 13. stoletje, ko je na mestu sedanje cerkve stala manjša romanska zidana stavba. V 14. stoletju so jo podaljšali, v 15. stoletju pa zaradi romarskih potreb razširili v širšo triladijsko cerkev. Ladje so nato obokali s križnorebrastimi oboki; to je bilo opravljeno pred letom 1453. Kmalu zatem so stare oltarne apside nadomestili z enotnim poznogotskim dvoranskim prezbiterijem. To delo je bilo zaupano mojstru Jurku, pri prezidavah pa je nastal tudi nov zvonik. Stavba se je nato dopolnjevala še v 16., 17. in 19. stoletju. V sredini 19. stoletja je dobila sedanje neogotsko preddverje oziroma vhodno lopo.

Cerkev je povezana z romarsko tradicijo in se je skozi stoletja prilagajala povečanim potrebam božje poti. V notranjosti se kaže razlika med nižjim, starejšim ladijskim delom in višjim, svetlejšim prezbiterijem. Med pomembnimi značilnostmi spomenika so tudi ohranjene srednjeveške stenske poslikave, ki kažejo razvoj slikarstva in notranje opreme skozi daljše obdobje.

Med zunanjimi poslikavami izstopa velika freska sv. Krištofa na južni ladijski steni iz leta 1464. Na zahodni fasadi so ohranjene freske s pasijonskimi prizori, nastale okoli leta 1400. Ob glavnem vhodu je tudi močno obledela freska »Sveta Nedelja«, nastala okoli leta 1460. V notranjosti so ohranjene še starejše slikarije; med njimi stoječi angel iz prizora Oznanjenja, ki sodi na začetek 14. stoletja, ter slike iz leta 1453, povezane z obokanjem triladijske cerkve.

Ob cerkvi je bilo nekoč tudi taborsko obzidje, ki je danes slabše ohranjeno. Ob njej stoji še stavba za romarje.