Gabrška Gora - Cerkev sv. Primoža in Felicijana

Romanska cerkev na strmem pobočju

Uradni register cerkev postavlja na strmo travnato jugozahodno pobočje Gabrške gore. V njem je označena kot podružnica v občini Škofja Loka s statusom spomenika lokalnega pomena. Med bistvenimi stavbnimi značilnostmi izpostavlja kvadratni romanski prezbiterij iz 13. stoletja. Cerkev je bila pozneje večkrat prezidana, v 18. stoletju pa barokizirana. Njena zasnova zato združuje srednjeveški prostor in poznejše predelave. [1]

Pravokotni kor in možne koroške povezave

Emilijan Cevc je Gabrško goro vključil v primerjavo romanskih cerkva s kvadratnim prezbiterijem. Tak zaključek je na Kranjskem obravnaval kot razmeroma redek, v primerjavi s pogostejšo polkrožno apsido. Gabrško goro in Bukovščico je povezal s freisinškim loškim ozemljem, kjer so bili mogoči bavarski in koroški stavbni vplivi. [4]

Ob sklicevanju na Marijana Zadnikarja je posebej izpostavil možnost vpliva priseljencev s Koroškega, povezanih z območjem Vrbskega jezera. Tam je poznal tudi zgodnjo cerkev z istima zavetnikoma, Primožem in Felicijanom. To je strokovna razlaga možnih povezav, ne ohranjena pogodba o gradnji gabrške cerkve. Razprava sicer obravnava sv. Primoža nad Kamnikom; izkopanih temeljev in mer tiste stavbe ne smemo prenesti na Gabrško goro. [4]

Veliki oltar in različna stranska oltarja

Odlok iz leta 2007 veliki oltar izrecno pripiše Valentinu Šubicu in ga datira v leto 1911. Stranski oltar časovno postavi na začetek 19. stoletja, drugi pa opiše kot naslikan oltar iz časa okoli 1900. Oprema torej ni nastala v enem gradbenem zamahu; poleg lesenega nastavka je v cerkvi ohranjen tudi oltar, pri katerem je arhitektura ustvarjena s poslikavo stene. [2]

Isti odlok med vrednotami cerkve posebej omenja zvon iz leta 1719. Cerkev razglasi na parceli *129 v katastrski občini Podobeno; vplivno območje vključuje še okoliška zemljišča. S tem varuje tudi odprti prostor in poglede na samotno stoječo stavbo. [2]

Pričevanja starejših poslikav in notranja oprema

Župnijski popis prezbiterij usmerja proti vzhodu, ladjo z vhodom proti zahodu. Pod napuščem je dokumentiral prepleteno krogovičje v okrastih in sivih tonih, datirano na prehod iz 15. v 16. stoletje. Ob menjavi tlaka leta 2007 so v talnem delu našli tudi ostanke odstranjenih notranjih fresk. [3]

Na hrbtni strani glavnega oltarja sta po istem popisu podpis Valentina Šubica in letnica 1911. V osrednji niši sta zavetnika z levom ob nogah; spremljata ju Katarina s kolesom in Marjeta z zmajem. Naslikani Marijin oltar povezuje stebra, stranska svetnika in Marijino kronanje, njegovo avtorstvo pa ni znano. Lesena prižnica nosi letnico 1865 in inicialki B. S. Križev pot so prenesli z Malenskega vrha; popis ga pripisuje neznanemu slikarju 19. stoletja. [3]

Bronasti zvon iz leta 1719 je po popisu ulil Casparus Franche; tehta približno 450 kilogramov in nosi reliefa Katarine ter Marjete. Zvonik so preoblikovali leta 1875. Ladjo z dvanajstimi polstebri popis izmeri v dolžino 10,7 metra, prezbiterij pa v dolžino 5,25 in širino 3,65 metra. Ladja je bila ob barokizaciji podaljšana za pet metrov. [3]

Peš iz Poljan do cerkve

Terenski opis na Hribi.net za izhodišče določa parkirišče ob pokopališču v Poljanah nad Škofjo Loko. Pri drugem odcepu proti Gabrški gori se pot začne vzpenjati po ozki asfaltni cesti, nato se nadaljuje na kolovoz čez travnik in se začasno združi s cestno različico. Oznake jo pozneje usmerijo na gozdno pešpot. [5]

Skozi gozd in senožeti vodi proti priključku poti iz Smoldnega. Za znamenjem sledi nadaljevanje po kolovozu, nato levi odcep in strmejši zadnji vzpon do cerkve. Opis za odsek Poljane–sv. Primož navaja uro in dvajset minut. Skupni čas tri ure in petinštirideset minut velja za nadaljevanje vse do Lubnika, ne za sam obisk cerkve. Višje poti vodijo mimo domačije Pešar proti Vrhovčevemu. [5]

Gabrška gora v pogledu s Tavčarjevega Poklona

Tavčar v Cvetju v jeseni Gabrško goro vključi v literarno podobo domače doline. Pripovedovalec med slovesom od Mete pod Malenskim vrhom obstane Na Poklonu. Od tam našteje Mater Božjo na Gori, sv. Martina v Poljanah, Čabrače in Gabrško goro. Opiše tudi nekdanjo navado, da so se mimoidoči na tem mestu poklonili proti vsaki cerkvi. Gabrška cerkev je tako del prostorske in verske podobe povesti, ne samo osamljena stavba na pobočju. [6]

Pogosta vprašanja

V kateri občini je cerkev?

V občini Škofja Loka. [1]

Kateri del ima romansko zasnovo?

Prezbiterij, datiran v 13. stoletje. [1]

Kdo je izdelal glavni oltar?

Valentin Šubic leta 1911. [2]

Iz katerega leta je omenjeni zvon?

Iz leta 1719. [2]

Ali poznamo slikarja naslikanega Marijinega oltarja?

Župnijski popis ga ne navaja. [3]

Koliko hoje iz Poljan navaja opis poti?

Uro in dvajset minut do cerkve. [5]