registrirana dediščina
Dvor pri Polhovem Gradcu - Cerkev sv. Nikolaja
Opis
Prvotno starejša, prvič omenjena 1526, 1773 barokizirana cerkev (morda L. Prager). Sestavljajo jo oktogonalno zasnovana ladja s stranskima kapelama, ravno sklenjen prezbiterij in zvonik, vzidan v zahodno ladjo.
Cerkev sv. Nikolaja v Dvoru pri Polhovem Gradcu
Viri pregledani
Manjša od dveh dvorskih cerkva je posvečena sv. Nikolaju oziroma Miklavžu. Za baročno zunanjščino iz leta 1773 se skriva starejša zgodovina, med njeno opremo pa izstopa glavni oltar iz leta 1802.

Osmerokotna ladja s stranskima kapelama
Cerkev stoji na južnem začetku naselja Dvor pri Polhovem Gradcu, vzhodno ob cesti in blizu večje cerkve sv. Petra. V registru je vpisana kot registrirana dediščina EŠD 2128. [1]
Njeno jedro je starejše, baročna predelava pa je datirana v leto 1773. Oktogonalno zasnovano ladjo dopolnjujeta stranski kapeli. Prezbiterij je ravno zaključen, zvonik pa je vzidan v zahodni del ladje. Register povezavo z L. Pragerjem navede samo kot možnost, ne kot potrjeno avtorstvo. [1]
Starejša omemba cerkve sv. Miklavža
Höfler pri kraju navede ime Altenhof z dne 12. marca 1303, pri cerkvi pa omembo 3. novembra 1453 z zapisom o dvorcu pri sv. Miklavžu. Njena zgodovina zato sega pred leto 1526 iz registrskega povzetka. [2]
Baročno stavbo poveže z letom 1773; Petrovo cerkev obravnava posebej. [2]
Zlati oltar sv. Jerneja in glavni oltar iz leta 1802
Župnija opiše osmerokotno ladjo z banjastim svodom in križno konstrukcijo ter banjasto obokan prezbiterij. Zakristija je prizidana levo ob prezbiteriju. Glavni baročni oltar nosi letnico 1802, stranski zlati oltar sv. Jerneja pa letnico prenove 1753. Desni oltar sv. Simona in Juda Tadeja uvršča v prvo polovico 19. stoletja. [3]
Podružnično območje po župnijski predstavitvi povezuje Dvor, Belico, Babno Goro, Dolenjo vas, Hrastenice in Log. Za običajno podružnično bogoslužje zaselka je določena prav Nikolajeva cerkev. Ob njej je lastno pokopališče, čeprav je Polhov Gradec blizu. Župnija med novejšimi deli zabeleži obnovo notranjosti in glavnega oltarja leta 2015. [3]
Oltarji, hrastove skodle in stara vhodna lopa
Leta 1631 je vizitator naštel štiri oltarje: sv. Miklavža, Device Marije, Nedolžnih otročičev ter sv. Simona in Juda. Leta 1668 so bili navedeni trije; Marijinega v tem popisu ni več. Oltar Nedolžnih otročičev je imel dober nastavek. [4]
Pred vrati je bila odprta lopa, dvignjena šest stopnic nad cerkveni nivo in segajoča do pokopališkega obzidja. Streho so prekrivale hrastove skodle. Stolpič je imel dva zvonova. Popis opisuje cerkev pred veliko baročno predelavo, zato te ureditve ne enačimo z današnjim stanjem. [4]
Zakaj v Dvoru stojita dve različni cerkvi
Konservator Uroš Lubej v poročilu o sosednji Petrovi cerkvi posebej obravnava starejšo Nikolajevo. Potrdi omembo 3. novembra 1453 in jo opiše kot staro gotsko cerkev, pozneje barokizirano. Večjo Petrovo so začeli v dvajsetih letih 16. stoletja zidati na zemljišču polhograjskega gospostva. [5]
Po njegovi razlagi takšne novogradnje ob že obstoječi cerkvi ni dovolj pojasniti samo s potresom leta 1511 ali povečanjem prebivalstva. Povezuje jo z močnim osebnim oziroma prestižnim razlogom bogatega naročnika. To je strokovna razlaga nastanka sosednje stavbe; Nikolajeva ni zgolj njeno drugo ime. [5]
Kako so leta 2015 obnovili glavni oltar
Poročilo Nadje Prosen Verbič dokumentira blagoslov 6. decembra 2015, ki ga je vodil dekan Mirko Simončič. Podobarstvo Kavčič je oltar maja demontiralo in odpeljalo v delavnico v Šentjoštu. Ekipo so sestavljali Franci Kavčič, Julijana Urbančič, Anita Jakoš in Janez Demšar. [6]
Restavratorji so našli več avtorjevih podpisov, v poročilu zapisanih kot Matevž Paklenik oziroma Matevs Paklinik. Povezava z Matevžem Kuplenikom iz Babne Gore je v članku predstavljena kot domneva, ne dokončno razrešena identiteta. Po opažanju izvajalcev je bil oltar postavljen v surovem lesu in nato poslikan v cerkvi. [6]
Lesene dele so obdelali proti insektom, očistili in utrdili. Ohraniti so želeli čim več prvotne poslikave in pozlate. Manjkajoče rezbarske podrobnosti so dopolnili z lipovino, poškodovano polihromacijo popravili, barvne površine zaščitili z lakom, hrbtno stran oltarja in tabernaklja pa tudi proti plesni in glivam. [6]
Dela so končali v začetku decembra. Po poročilu je obnova glavnega oltarja in prezbiterija z zidarskimi, slikopleskarskimi in pasarskimi deli ter prostovoljnim delom stala okoli 40.000 evrov. Znesek torej ne pomeni le cene restavriranja lesenega oltarja. [6]
Dvor v zgodovinskih matičnih knjigah
Matricula obe dvorski cerkvi, sv. Miklavža in sv. Petra, našteje med podružnicami župnije Polhov Gradec. Med historičnimi naselji istega matičnega območja so poleg Dvora navedeni tudi Babna Gora, Belica, Dolenja vas in Hrastenice. [7]
Katalog vsebuje 31 knjig in kazal za skupno obdobje 1622–1924. Za zgodnje raziskovanje sta na voljo krstna knjiga 01753 in poročna 04796 iz let 1622–1625. Mrliška knjiga 01755 zajema leta 1719–1751. Družinske povezave lahko pomagata iskati krstno kazalo 01739 za leta 1622–1823 in poročno 01760 za leta 1622–1815. [7]
Za poznejše rodove sta posebej katalogizirani krstna knjiga 01741 za leta 1681–1692 in poročna 01761 za leta 1679–1724. [7]
Pogosta vprašanja
- Ali je potrjeno Pragerjevo avtorstvo stavbe?
- Ne. Register ga navede kot možnost. [1]
- Katero starejšo omembo navaja Höfler?
- Omembi kraja iz leta 1303 sledi cerkvena omemba 3. novembra 1453. [2]
- Katero letnico nosi glavni oltar?
- 1802. [3]
- S čim je bila streha pokrita leta 1668?
- S hrastovimi skodlami. [4]
- Kdaj so blagoslovili obnovljeni glavni oltar?
- 6. decembra 2015. [6]
- Kje so matične knjige za Dvor?
- V katalogu župnije Polhov Gradec na Matriculi. [7]
Viri predstavitve
- RNPD – Dvor pri Polhovem Gradcu, cerkev sv. Nikolaja, EŠD 2128
- Janez Höfler – Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij: Kranjska, 2015
- Župnija Polhov Gradec – Sv. Nikolaj, Dvor
- Ana Lavrič – Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja, 2007
- Uroš Lubej – Cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu: konservatorsko poročilo
- Nadja Prosen Verbič – Blagoslov obnovljenega glavnega oltarja sv. Nikolaja v Dvoru, 2015
- Nadškofijski arhiv Ljubljana – Polhov Gradec, Matricula Online
Lega
Cerkev stoji na južnem začetku naselja, vzhodno ob cesti, blizu cerkve sv. Petra.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Dobrova-Polhov Gradec
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Brezje pri Dobrovi - Cerkev sv. Neže
pozni srednji vek, druga četrtina 18. stol., 1729
Cerkev stoji v zahodnem delu naselja, severno nad magistralno cesto.
registrirana dediščinaEŠD 1772Briše pri Polhovem Gradcu - Cerkev sv. Treh kraljev
prva četrtina 16. stol., sredina 18. stol.
Cerkev stoji južno od naselja Briše, na vzhodni strani ceste Briše - Polhov gradec.
registrirana dediščinaEŠD 2127Briše pri Polhovem Gradcu - Kapelica sv. Treh kraljev
prva polovica 20. stol.
Kapelica stoji južno ob cesti Briše - Polhov Gradec.
registrirana dediščinaEŠD 17160Butajnova - Cerkev sv. Ane
prva polovica 16. stol., tretja četrtina 18. stol., 1750
Cerkev stoji v južnem delu naselja.
registrirana dediščinaEŠD 2450Butajnova - Kapelica Matere božje
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji južno od naselja, v bližini hiše Butajnova 19.
registrirana dediščinaEŠD 17326Črni Vrh - Cerkev sv. Lenarta
druga četrtina 16. stol., 1526, tretja četrtina 18. stol., 1758, zadnja četrtina 19. stol., 1899
Cerkev stoji zahodno nad naseljem, na Cerkovnem griču.
registrirana dediščinaEŠD 1728Črni Vrh - Kapela Marijinega vnebovzetja
druga polovica 19. stol., 1851, 1889
Kapela stoji zahodno od Črnega Vrha, pri župnišču ob cesti na Cerkovni grič s cerkvijo sv. Lenarta.
registrirana dediščinaEŠD 2835Črni Vrh - Kapelica Srca Jezusovega
druga četrtina 20. stol., 1926
Kapelica stoji vzhodno ob cesti, južno ob hiši Črni Vrh 31.
registrirana dediščinaEŠD 17161Črni Vrh - Kapelica sv. Florijana
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji v vzhodnem delu naselja, južno ob cesti.
registrirana dediščinaEŠD 17162