registrirana dediščina
Goriče - Cerkev sv. Andreja
Opis
Klasicistična cerkev z elementi historicizma iz sredine 19. stol. zgrajena na mestu srednjeveške cerkve. Notranja dekorativna poslikava in oprema iz časa nastanka cerkve, glavni oltar iz 18. stol.
Cerkev sv. Andreja v Goričah
Viri pregledani
Cerkev sv. Andreja stoji sredi Gorič v občini Kranj.

Cerkev sredi vasi
Register kulturne dediščine stavbo opredeljuje kot klasicistično cerkev z elementi historicizma iz sredine devetnajstega stoletja. Zgrajena je na mestu srednjeveške cerkve. Notranja dekorativna poslikava in oprema sta v registrskem opisu povezani s časom nastanka sedanje stavbe, glavni oltar pa je datiran v osemnajsto stoletje. Med datacijami sta navedeni leti 1376 in 1851. Cerkev je župnijska in je posvečena apostolu Andreju. [1]
Od nakelske podružnice do samostojne župnije
Janez Höfler pri cerkvi navaja omembo leta 1376. V dokumentih z dne 6. in 25. marca 1391 nastopa kot nakelska podružnica. Leta 1796 je bila razširjena, v letih 1851 in 1852 pa na novo zgrajena. Njegova historična topografija datum posvetitve postavlja na 27. september 1852. [2]
Vizitacija iz leta 1771 po Höflerju izpričuje duhovnika v Goričah. Lokalija je bila ustanovljena leta 1786, župnija pa po njegovem zapisu leta 1875. Krajevno ime Gorschach povezuje z letom 1221; ta podatek se nanaša na ime kraja in ni naveden kot datum gradnje cerkve. Poleg srednjeveških listin med viri o cerkvi našteva popise iz let 1526, 1631, 1652, 1668, 1684, 1689, 1771 in 1783. [2]
Jubilej leta 2022 in drugačno datiranje
Jožef Pavlič je 25. septembra 2022 poročal o praznovanju sto sedemdesete obletnice posvetitve in predstavitvi knjige Pod Zaloško goro in križem sv. Andreja. Njegov zapis začetek gradnje postavlja na 15. april 1850, posvetitev po ljubljanskem škofu Antonu Alojziju Wolfu pa na 26. september 1852. Za ustanovitev župnije navaja leto 1876. [3]
Pred samostojno župnijo so Goričani po poročilu hodili v Naklo, do katerega je bilo poldrugo uro hoje. Jubilejno mašo je vodil nadškof Stanislav Hočevar. Umetnostna zgodovinarka Andreja Rakovec je predstavila knjigo in poglavje Sakralna dediščina. Pri pripravi publikacije je sodelovalo šest avtorjev; izhodiščni zgodovinski pregled je napisal Ivan Vrhovnik. Pavlič med opravljenimi deli pred jubilejem izrecno omenja obnovljena vhodna vrata in okna. Obnovo kipov omenja kot načrt. Pobudnica monografije je bila domačinka Marija Kos. Poročilo v glavnem oltarju opisuje velik leseni kip apostola Andreja. Župnijo od druge svetovne vojne upravljajo salezijanci, ki so sprva prihajali iz bližnjega Trstenika. Prispevka Marije Kos sta Nastanek in razvoj naselij župnije Goriče ter Od podružnice do samostojne župnije. Oblikovalec je Jože Šenk. [3]
Layerjeva slika in kranjska povezava
Vera Baloh v geslu o podobarju Janezu Stimmerju opisuje njegov veliki oltar za kranjsko župnijsko cerkev iz leta 1790, ki ga je pozlatil Ivan Banko. V istem odseku navaja, da so sliko Leopolda Layerja leta 1852 prenesli v župnijsko cerkev v Goričah in da je bila ob pisanju gesla še tam. Izvirna objava gesla je iz leta 1971. Navedba izrecno govori o prenosu slike; prenosa celotnega Stimmerjevega oltarja ne dokazuje. [4]
Notranjščina na posnetku aprila 2025
Stebunikova fotografija z dne 6. aprila 2025 kaže notranjščino med mašo, gledano iz ladje proti glavnemu oltarju. Oltarni nastavek združuje pozlačene dele in rdečkasto marmorirane površine; osrednjo sliko spremljata stoječi figuri. Ob njem sta visoki polkrožno zaključeni okni. Obok nad oltarjem je okrašen s pasovi, ki se žarkasto razpirajo, in drobnimi zvezdami. Na poslikanem loku so razpoznavni osrednja figura, angeli ter črki alfa in omega. Stenske pilastre zaključujejo svetli, izstopajoči kapiteli. Desni stranski oltar ima večjo uokvirjeno sliko in manjšo ovalno sliko nad njo; na bližnji steni visi razpelo. Posnetek ne omogoča zanesljivega pripisa posameznih vidnih slik slikarjem. [6]
Kontakt za dogovor o obisku
Uradna župnijska predstavitev na spletni strani Salve ob preverjanju oktobra 2026 navaja župnika Franca Brečka in naslov Goriče 50, 4204 Golnik. Objavljena sta telefon 031 358 021 in elektronski naslov franc.brecko@sdb.si. Kontaktni zapis ne določa stalnega urnika turističnega odpiranja cerkve. [5]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Andreja?
- Sredi Gorič v občini Kranj. [1]
- Kakšen slog ima sedanja cerkev?
- Register jo opisuje kot klasicistično cerkev z elementi historicizma. [1]
- Kateri datum posvetitve navaja poročilo o jubileju?
- Pavlič navaja 26. september 1852 in škofa Antona Alojzija Wolfa. [3]
- Kdaj je bila Layerjeva slika prenesena v Goriče?
- Biografsko geslo Vere Baloh navaja leto 1852. [4]
- Kaj je bilo obnovljeno pred jubilejem leta 2022?
- Po Pavličevem poročilu vhodna vrata in okna. [3]
- Kako stopimo v stik z župnijo?
- Telefon je 031 358 021, elektronski naslov pa franc.brecko@sdb.si. [5]
Viri predstavitve
- Register kulturne dediščine, EŠD 1817: Goriče – cerkev sv. Andreja
- Janez Höfler: historična topografija Kranjske, tiskana str. 60, odstavek 6(3)
- Jožef Pavlič: Goriče: zares živa župnija, Družina, 25. september 2022
- Vera Baloh: Stimmer, Janez, Slovenski biografski leksikon, 1971; Slovenska biografija, ZRC SAZU
- Župnija Goriče: naslov in kontakt, Salve, preverjeno 11. oktobra 2026
- Stebunik: notranjščina cerkve sv. Andreja v Goričah, 6. april 2025, Wikimedia Commons
Lega
Cerkev sv. Andreja stoji sredi vasi.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Kranj
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Babni Vrt - Kapelica Srca Jezusovega
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji na polju jugovzhodno od Povelj, severno ob cesti Povlje - Babni vrt.
registrirana dediščinaEŠD 11048Babni Vrt - Marijina kapelica
druga polovica 19. stol.
Kapelica stoji južno od vasi, vzhodno ob cesti Babni Vrt - Žablje.
registrirana dediščinaEŠD 12974Bobovek - Kapelica
18. stol.
Kapelica stoji severovzhodno ob cestnem križišču, na južnem robu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 20671Bobovek - Kapelica jugovzhodno od vasi
druga polovica 19. stol.
Kapelica stoji ob cesti, na vzhodnem robu Bobovka, vzhodno od hiše Bobovek 3A in ceste.
registrirana dediščinaEŠD 20672Breg ob Savi - Cerkev Matere božje
druga četrtina 15. stol., sredina 16. stol., tretja četrtina 17. stol., 1656, tretja četrtina 18. stol., 1762, tretja četrtina 19. stol., 1874
Cerkev stoji na desnem bregu reke Save, v severnem delu naselja Breg ob Savi, ob cesti Kranj-Podreča.
registrirana dediščinaEŠD 1928Breg ob Savi - Razpelo pred hišo Breg ob Savi 3
prelom 19. stol. in 20. stol.
Razpelo stoji pred hišo Breg ob Savi 3, na južnem delu obcestne vasi, zahodno ob cesti Zbilje - Kranj.
registrirana dediščinaEŠD 20667Breg ob Savi - Razpelo v križišču sredi vasi
prelom 19. stol. in 20. stol.
Razpelo stoji ob križišču, sredi vasi.
registrirana dediščinaEŠD 20668Breg ob Savi - Slopno znamenje ob cesti severno od Meje
18. stol., druga polovica 20. stol.
Slopno znamenje stoji vzhodno ob stari cesti Kranj-Ljubljana, na Savskem polju, severno od Meje, na skrajnem jugozahodnem delu naselja Breg ob Savi.
registrirana dediščinaEŠD 29183Breg ob Savi - Slopno znamenje zahodno od vasi
18. stol.
Slopno znamenje stoji zahodno od obcestne vasi, južno ob vaški poljski poti.
registrirana dediščinaEŠD 20666