Jama ob Savi - Cerkev sv. Lenarta

Lenartova cerkev ob vaški cesti

Lenartova cerkev stoji na Jami ob Savi, zahodno od ceste, ki vas povezuje z Bregom pri Kranju. Register jo vodi pod oznako EŠD 2014. Pri stavbi izpostavlja gotski, večstransko sklenjeni prezbiterij. Na južni steni ladje so ohranjene gotske freske, opremo pa označuje za poznobaročno. Na istem objektu so tako razpoznavne sestavine različnih obdobij: srednjeveška stavbna zasnova, poslikava ter poznejša notranja ureditev. Cerkev je bila večkrat prezidana, zato njene sedanje podobe ne moremo pripisati eni sami gradbeni etapi. [1]

Dokument iz leta 1433 in obokanje ladje

V historični topografiji Janeza Höflerja je Lenartova cerkev navedena z dokumentom z dne 10. maja 1433. Kraj sam avtor povezuje tudi s starejšim zapisom imena Luoge iz leta 1290. Ti navedbi ločujeta zgodovino naselja od dokumentirane omembe njegove cerkve. [2]

Höfler pri stavbi ugotavlja barokizacijo in za obokanje ladje navede leto 1858. S tem opozori na pomembno spremembo notranjega prostora: današnji obok ni nujno enako star kot ohranjeni gotski deli cerkve. Njegov pregled uvršča Jamo med nekdanje podružnice šmartinske župnije pri Kranju. [2]

Dva oltarja in zapirajoča se vhodna lopa

Objavljene škofijske vizitacije za leto 1631 v cerkvi naštevajo oltarja sv. Lenarta in sv. Boštjana. Zapis iz leta 1668 že govori o razširjenem prezbiteriju. Tudi tedaj sta bila v cerkvi dva oltarja; drugi je naveden s skupno posvetitvijo sv. Fabijanu in Boštjanu. [3]

Vizitator je zabeležil še lopo pred cerkvenimi vrati, ki jo je bilo mogoče zapirati. Cerkev po istem zapisu ni imela pokopališkega obzidja. Podatki so droben, vendar konkreten prerez vaške cerkve v 17. stoletju: opisujejo njeno oltarno ureditev, poseg v prostor ob oltarju ter način oblikovanja vhoda. [3]

Kalanov kucelj in sprehod med vasmi

Pri raziskovanju okolice cerkve je zanimiv Kalanov kucelj. Krajevna skupnost Mavčiče ga predstavlja kot jamsko razgledišče na jezero, kjer so še vidni ostanki ročno klesanih mlinskih kamnov. Domačini so kamne izdelovali za mlinarje iz širše okolice. To dopolnjuje pogled na vas, v kateri cerkev ni edina sled starega načina življenja. [4]

Kalanov kucelj je v krajevni predstavitvi tudi postaja oktobrskega pohoda po poti Jeprškega učitelja. Pot poteka od Drulovke do Podreče nad Savo; v posameznih vaseh domačini predstavljajo krajevno zgodovino. Zaključi se pri spomeniku Simonu Jenku na Podreči. [4]

Kako je vas opisal obiskovalec leta 1975

Cvetomir Zorec je v terenski reportaži leta 1975 zapisal, da Jama leži tesno nad savsko strugo. Opazoval je kmetije ob vaški cesti in zemljišča, ki se v pasovih nadaljujejo v ravnino Sorškega polja. Omenil je domačine, ki so še nedolgo pred njegovim obiskom iz obsavskega konglomerata klesali mlinske kamne. [5]

Lenartovo cerkev je predstavil kot mavčiško podružnico z gotsko preteklostjo in baročno podobo. Na koncu vasi je opisal tudi staro kužno znamenje. Njegovo besedilo ohranja pogled na povezavo cerkve, kmetijstva, kamnoseštva in bližnje reke v času reportažnega obiska. [5]

Jama med štirimi mavčiškimi vasmi

Reportaža Andreja Praznika iz leta 2009 umesti Lenartovo cerkev v župnijo Mavčiče. Ob njej našteje še Marijo Magdaleno v Prašah, Kancijana s tovariši v Podreči in Pavlovo župnijsko cerkev v Mavčičah. Vsaka od štirih vasi ima svojo cerkev z drugačnim zavetnikom. [6]

Avtor pojasni tudi lego te skupine vasi na desnem bregu Save. Zahodno od njih se razteza Sorško polje, prek katerega poteka cestna povezava med Kranjem in Medvodami. Lenartovo cerkev je zato smiselno spoznavati skupaj z bližnjimi vaškimi cerkvami ob isti obsavski naselbinski osi. [6]

Praznik je opisal še osamosvajanje mavčiškega cerkvenega središča iz stare pražupnije Šmartin pri Kranju. Za samostojno duhovnijo oziroma lokalijo navaja leto 1785, za nastanek župnije pa čas devetdeset let pozneje. Cerkev na Jami je v njegovem opisu ostala podružnica: sedež župnije in cerkev Pavlovega spreobrnjenja sta v sosednjih Mavčičah. [6]

Oprema in zvonik

Lavtižar je ob začetku 20. stoletja poleg glavnega Lenartovega oltarja opisal še Sebastijanovega in Nikolajevega. Za slednjega pojasni, da je zasedel prostor prestavljenega kamna za olje. Zvonik je po njegovem zapisu dobil novo podobo in s ploščicami krito streho leta 1879. Prenovljeno cerkev je 28. oktobra 1883 blagoslovil Matej Preželj. Vse to so zgodovinski podatki iz knjige, izdane leta 1901. [8]

Zabeležil je tri Samassove zvonove: velikega iz leta 1874 ter srednjega in malega iz leta 1895. [8]

Zvonik in stara južna stena na fotografiji

Na Doremovi fotografiji iz septembra 2013 izstopa visok zvonik s strmo streho in križem. Pod streho sta vidni okrogli številčnici, nižje pa večdelne odprtine za zvonove. Za zvonikom se razprostira precej nižja streha ladje. Na njeni vidni zunanji steni je široko, obledelo območje stare poslikave. Na drugem delu stavbe je razvidno visoko okno s polkrožnim zaključkom. Fotografija dokumentira zunanjščino ob svojem nastanku. [7]

Pogosta vprašanja

Kje so ohranjene gotske freske?

Na južni steni cerkvene ladje. [1]

Kdaj se omenja Lenartova cerkev na Jami?

Höfler navaja dokument z dne 10. maja 1433. [2]

Katera oltarja omenja vizitacija leta 1668?

Lenartovega ter oltar sv. Fabijana in Boštjana. [3]

Kaj je zanimivega pri Kalanovem kuclju?

Razgled na jezero in ostanki ročno klesanih mlinskih kamnov. [4]

Kdo je leta 1975 opisal Jamo?

Cvetomir Zorec v Gorenjskem glasu. [5]

S katerimi cerkvami je povezana Jama?

S cerkvami v Mavčičah, Prašah in Podreči. [6]