Kočevske Poljane - Cerkev Marije Pomočnice kristjanov

Razgledna Gorica nad Kočevskimi Poljanami

Cerkev stoji na razglednem griču Gorica nad Kočevskimi Poljanami v občini Dolenjske Toplice. V registru je evidentirana kot podružnična in romarska cerkev ter kulturni spomenik lokalnega pomena. Njeno centralno zasnovano ladjo povezuje z gradnjo okoli leta 1680, vhodni prizidek pa z 19. stoletjem. Gre za drugo cerkev kot sv. Andrej v samem naselju. [1]

Osmerokotna cerkev v starejših zapisih

Höfler jo obravnava med zgodovinskimi podružnicami Črmošnjic in navede tudi staro ime Büchel. V povezavi z Valvasorjevim opisom iz leta 1689 zapiše poimenovanje Neudul. Običajno datacijo okoli 1680 pojasni z navedbo, da je bila takrat nova in zgrajena pred sedmimi leti in pol. To je povzeto zgodovinsko datiranje, ne dokumentiran točen datum posvetitve. [5]

V istem pregledu je cerkev navedena v cerkvenih popisih iz let 1689, 1741, 1753 in 1783. Kot prepoznavni stavbni prvini izpostavi osmerokotni tloris ter zvonik iz leta 1710. Cerkev je tako dokumentirana že v času, ko je to območje še sodilo v črmošnjiški župnijski okvir. [5]

Zvonik, zakristija in poznejši pevski kor

Konservatorski predlog iz leta 2018 poudari južno usmeritev centralne arhitekture. Trinadstropni zvonik z zakristijo v pritličju je iz leta 1710, vhodni prizidek iz sredine 19. stoletja pa je omogočil dostop do novega pevskega kora. Razvoj stavbe zato obsega več obdobij, ne le začetne baročne gradnje. [3]

Baročni oltarji in varovana notranjščina

Odlok iz leta 2018 loči tri časovne plasti oltarne opreme: glavni oltar iz poznega 17. stoletja, oltar Svete Trojice iz zgodnjega 18. stoletja in oltar sv. Barbare iz njegove sredine. Pri oltarju Svete Trojice posebej ohranja tudi kanonske table. Med drugimi varovanimi deli so prižnica z evangelisti in baldahinom, križev pot, pevski kor, stekleni lestenec ter zakristijska omara. [4]

Varstvo obsega kamniti tlak v prezbiteriju in zakristiji ter betonski tlak ladje iz leta 1889. Zajema tudi dekorativno členitev in poslikavo fasad, zvonika in notranjščine ter izvirne kamnoseške podrobnosti portalov in okenskih okvirov. [4]

Marija z otrokom in glasbeno spremstvo angelov

Župnijska predstavitev opiše glavni oltar kot zlati oltar poznega 17. stoletja brez znane letnice ali avtorjevega podpisa. Marija sedi na prestolu s krono in žezlom, v naročju pa ima Jezusa. Otrok jo z eno roko boža po bradi, z drugo blagoslavlja. Okoli osrednje podobe so trije pari angelčkov: srednja igrata violini, spodnja pa kitari. [2]

V zgornjem delu je Ana Samotretja, nad zaključkom pa pelikan, ki s krvjo hrani mladiče. Stebri in rezljano okrasje povezujejo posamezne niše v celoto. Župnija prižnico opiše s štirimi evangelisti in tablama z zapovedmi na baldahinu. Križev pot po Führichu ima nemške napise. [2]

Notranjščina ladje je oblikovana v tri višinske pasove: spodnji del z nišami in pilastri, svetlobni pas ter kupolo. Poslikava kupole vključuje rastlinsko okrasje in cvetje v vazah. Podoba Srca Jezusovega je umeščena med žarke. [2]

Ob Mariji sta v stranskih nišah Jožef z Jezusom in lilijo ter Zaharija s kadilnico. Nad enim obhodnim lokom je Mihael z mečem in tehtnico. Rastlinsko okrasje stebrov vključuje vinsko trto z grozdi, ob osrednji niši pa je bogateje plastično oblikovano. [2]

Mandlinove orgle s pozitivom na korni ograji

Odlok orgle datira v leto 1862. Darja Koter v raziskavi slovenskih izdelovalcev glasbil njihovo posebnost opredeli natančneje: gre za dvomanualno Mandlinovo glasbilo s pozitivom na korni ograji. Takšno ohranjeno zasnovo navede tudi v Fari pri Kočevju, medtem ko je Mandlin v številnih manjših dolenjskih krajih postavljal enomanualne orgle. [6]

Janez Mandlin se je izučil pri Petru Rumplu v Kamniku in se izpopolnjeval na Bavarskem. Deloval je v Trebnjem, njegova glasbila pa imajo po Koterjevi pretežno klasicistično zasnovo. Podatek o dvomanualni zasnovi se nanaša na objavljeno raziskavo iz leta 2003, ne na novo preverjanje delovanja glasbila. [6]

Kočevarsko izročilo in skrb za cerkve

Župnik Dušan Kožuh v glasilu Bakh - Pot marca 2020 Gorico uvrsti med cerkve, ki so jih na tem območju zgradili Kočevarji. Spomni, da je župnijo Poljane - Dolenjske Toplice prevzel leta 1992. Ob Mariji Pomočnici navede sv. Andreja v vasi, sv. Uršulo na Malem Riglju in ostanke sv. Mihaela na Novi Gori. [7]

Ohranjanje obnovljenih cerkva razume kot skrb za večstoletno navzočnost kočevarske skupnosti. Posebej izpostavi sodelovanje z Društvom Kočevarjev staroselcev ter povezavo kulturne dediščine z verskim življenjem njenih nekdanjih in sedanjih skrbnikov. Njegov zapis je pričevanje o pomenu teh stavb za skupnost, ne tehnično poročilo o posameznih obnovitvenih posegih. [7]

Pogosta vprašanja

Kje je cerkev Marije Pomočnice na Gorici?

Na griču nad Kočevskimi Poljanami v občini Dolenjske Toplice. [1]

Kakšen tloris ima cerkvena ladja?

Osmerokoten; Höfler nastanek poveže z obdobjem okoli 1680. [5]

Kdaj sta nastala zvonik in vhodni prizidek?

Zvonik leta 1710, prizidek sredi 19. stoletja. [3]

Komu sta posvečena stranska oltarja?

Sveti Trojici in sv. Barbari. [4]

Kaj je posebnost Mandlinovih orgel?

Koterjeva navede dva manuala in pozitiv na korni ograji. [6]

Kdo v društvenem glasilu piše o cerkveni dediščini?

Župnik Dušan Kožuh, v številki Bakh - Pot iz marca 2020. [7]