Kočevske Poljane - Cerkev sv. Andreja

Lega in baročna stavba nad vasjo

Register cerkev umešča na pobočje ob jugovzhodnem koncu Kočevskih Poljan v občini Dolenjske Toplice. Sedanja stavba je nastala okoli leta 1625, pred vhodom pa stoji zvonik. Glavni oltar iz leta 1757 je bil po registru popravljen leta 1909. Cerkev ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena. [1]

Starejša prednica in nekdanje pokopališče

Strokovni predlog ZVKDS iz leta 2018 omenja starejšo cerkev, zapisano že leta 1477, ki jo je nasledila današnja stavba. Sprva je pripadala župniji Črmošnjice. Okoli nje je bilo do leta 1861 župnijsko pokopališče. Njeno arhitekturo opisuje s podolžno ladjo in prezbiterijem, katerega notranji osmerokotni prostor je vključen v pravokoten stavbni ovoj. [3]

Župnija in podoba glavnega oltarja

Župnijska predstavitev osamosvojitev poveže z letom 1792, vendar pojasni, da je skupnost do leta 1875 delovala kot kaplanija. Do leta 1942 je imela svojega župnika; danes je oskrbovana iz Dolenjskih Toplic. Teh stopenj cerkvene organizacije ni treba enačiti z letom gradnje. [2]

Skozi obokano lopo pod zvonikom, kjer je krstni kamen, se vstopi v pravokotno, banjasto obokano ladjo. Na glavnem oltarju sv. Andrej objema križ in se obrača proti angeloma s krono. Ob njem sta Rafael in Gabrijel. Zgornja ovalna podoba Mihaela je po župnijskem opisu verjetno Metzingerjeva, vendar močno preslikana. K opremi sodita tudi kipa Ane in Joahima. Predstavitev posebej loči izgubljeno sliko Treh kraljev in nekdanji oltar Vincencija Ferrerskega od ohranjene opreme. [2]

Župnijski opis pri oltarju izpostavi tudi vazi s cvetjem ter viseča snopa sadežev in listja, ob Mihaelovi sliki pa oblake z angelskimi glavicami. Zadnjo steno ladje zapolnjuje pevski kor s srednjim delom, pomaknjenim naprej. Stranski oltar je posvečen lurški Materi božji. [2]

Vitraji, bandere in sledovi kočevarskega okolja

Odlok iz leta 2018 med varovano opremo našteje vitražna okna tirolskih delavnic iz let 1909–1912 z napisi ter postaje križevega pota iz 19. stoletja z nemškimi podnapisi. Posebej omeni tri bandere in zastavo Poljanske dekliške kongregacije iz 19. stoletja. Varovani so tudi medeninasti svečniki ljubljanske delavnice A. Samasse, korna ograja, kamnita vhodna slopa in križ desno od vhoda, postavljen v spomin na nekdanje pokopališče. To niso le stavbni detajli, temveč tudi ohranjene sestavine bogoslužnega in skupnostnega življenja. [4]

Franc Dev in različni podatki o orglah

Jurij Dobravec v Slovenski biografiji poljanske orgle uvrsti med dela Franca Ksavra Deva iz leta 1861 in navede devet registrov. Njihovo delno ohranjenost in slabo stanje opiše za leto 2019; to ni današnji pregled glasbila. Dev je deloval pri Malahovskem v Ljubljani in pri Ullmannu na Dunaju, nato pa imel svojo ljubljansko delavnico. [5]

Kaj razkriva starejše poročilo o izdelavi

Škuljeva raziskava iz leta 2017 objavi razpored sedmih registrov na manualu in dveh v pedalu, obenem pa reproducira dopis iz Novic iz leta 1861, ki govori o desetih. Tedanji dopisovalec Franca Deua nedvoumno pohvali kot izdelovalca. Pove, da je nove orgle postavil pred dvema mesecema, zato poročila ni mogoče brati kot natančno potrditev izdelave šele leta 1861. [7]

Dopis razkrije tudi praktično plat naročila: barvanje ni bilo samoumevno vključeno v ceno, naročnik pa naj bi se vnaprej dogovoril o prehrani mojstra in pomočnikov med sestavljanjem. Priporočil je določitev želenih registrov s pomočjo poznavalca. Objavljena fotografija napisa na glasbilu prav tako imenuje mojstra Deua. Register dediščine medtem navaja leto 1860 in A. Malahovskega; podatkov o avtorju in letnici zato ne združujemo v navidezno enotno navedbo. [7]

V navedenem razporedu so na manualu Principal, Burdon, dve Flavti, Oktava, Superoktava in Mixtur. Pedalu pripadata Subbas in Oktavbas. Škulj tako objavi tudi konkretno razporeditev glasov poljanskega glasbila. [7]

Kočevarski kraj in nekdanji župnijski skedenj

Društvo Kočevarjev staroselcev cerkev postavi v okolje nekdanjega kočevarskega jezikovnega otoka. Poljanska župnija je pred drugo svetovno vojno štela nekaj več kot petsto ljudi, kar ni število današnjih prebivalcev vasi. Krajevno ime je bilo leta 1953 spremenjeno v Kočevske Poljane. Nekdanji župnijski skedenj so v letih 2012 in 2013 preuredili v kulturno dvorano Augusta Schaura. Nedaleč stoji še romarska cerkev Marije Pomočnice kristjanov na Gorici, ki je samostojna cerkvena znamenitost. [6]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Andreja?

Nad jugovzhodnim delom Kočevskih Poljan v občini Dolenjske Toplice. [1]

Ali je cerkev imela starejšo prednico?

ZVKDS jo dokumentira v pisanem viru iz leta 1477. [3]

Kdo je upodobljen na glavnem oltarju?

Sv. Andrej s križem, ob njem nadangela Rafael in Gabrijel. [2]

Od kod izvirajo vitraži?

Odlok navede tirolske delavnice in leta 1909–1912. [4]

Ali stanje orgel iz leta 2019 pomeni današnje stanje?

Ne; Dobravec izrecno opisuje leto 2019. [5]

Ali je avtorstvo orgel v virih enotno?

Ne; Škulj dokumentira Deua, register pa navede Malahovskega. [7]