Kopanj - Cerkev Marijinega vnebovzetja

Cerkev na griču nad Veliko Račno

Cerkev Marijinega vnebovzetja stoji na griču severno od Velike Račne v občini Grosuplje, sredi pokopališča. V registru je opredeljena kot župnijska in pokopališka cerkev. Turistična predstavitev Kopanj opisuje kot kraški osamelec oziroma hum, ki se približno sedemdeset metrov dviga nad kraško polje. Ob spomladanskih in jesenskih poplavah njegova lega spominja na otok. [1][2]

TIC Grosuplje na Kopanju navaja prazgodovinsko gradišče in prvotno cerkev povezuje z njegovimi ostanki. Okoli cerkve so v času turških vpadov postavili obzidje, od katerega je ostal le del. Ob njej je župnišče, kjer je del otroštva preživel France Prešeren; njegov stric, krajevni kaplan, ga je učil brati in pisati. [1][2]

Od srednjeveškega proščenja do župnije

Janez Höfler v zgodovinski topografiji navaja krajevni obliki Kapain in Kapayn. Zapis z dne 15. aprila 1433 cerkev omenja posredno, prek proščenja, pri katerem patrocinij ni naveden. Določnejšo omembo Marijine cerkve postavlja na 28. oktober 1464. Register prvo omembo cerkve povzema z letom 1433. Höfler jo po umetnostnozgodovinskem opisu Staneta Mikuža označuje kot temeljito barokizirano. [1][4]

Pri Attemsovi vizitaciji leta 1753, opravljeni med obiskom župnije Škocjan pri Turjaku, je bila zabeležena prošnja za ustanovitev vikariata. Höfler za leto 1787 navaja lokalijo, nato po arhivskem viru pojasnjuje, da je leta 1788 dejansko šlo za vikariat. Do leta 1794 se je njegov položaj znova zmanjšal na raven lokalije. Ustanovitev župnije datira v leto 1876. [1][4]

Baročna ladja in poslikani prezbiterij

Pomembni predelavi sedanje stavbe register umešča v drugo polovico osemnajstega in začetek devetnajstega stoletja. Ladjo so prezidali v drugi polovici osemnajstega stoletja. Prezbiterij, prostor ob glavnem oltarju, so prizidali leta 1813. Leta 1855 ga je poslikal Štefan Šubic. Registrski opis zato ločeno navaja čas njegove gradnje in poznejšo poslikavo. [1]

Glavni oltar izvira s konca osemnajstega stoletja. Ob njem register posebej izpostavlja kipa sv. Benedikta in sv. Bernarda. Stranska oltarja sta posvečena sv. Neži in sv. Jožefu ter opremljena s slikama Matevža Langusa. V cerkvi se tako poleg baročnega glavnega oltarja srečajo še Langusovo slikarstvo in Šubičeve stenske poslikave iz devetnajstega stoletja. [1]

Zunanjščina na fotografiji iz leta 2014

Na fotografiji Mirana Hladnika iz junija 2014 je vidna svetla zunanjščina cerkve z rdečo streho in poudarjenimi rumenkastimi vogali ter pasom pod napuščem. Nad nižjimi pravokotnimi okni so polkrožno zaključene odprtine. Desni zaključek stavbe ima zalomljene stene in streho z več ploskvami; na njej je viden svetlejši pločevinasti del. Zvonik se dviga na levi strani kadra. Njegova zgornja odprtina ima temne polknice, nad njo pa je členjena temna strešna kapa, zaključena s križem. [6]

Pod cerkvijo stoji visok pokopališki zid. Za njegovim robom je vrsta svetlih nagrobnikov, ki deloma zakrivajo spodnji del cerkvene stene. Na desni se do pokopališke ravni vzpenjajo stopnice s kovinsko ograjo; ob zaključku stavbe raste ozko, visoko drevo. Travnato pobočje pod zidom sega do poti ob vznožju fotografiranega sklopa. [6]

Požig, bombardiranje in ohranjena kronika

Podpisana predstavitev Kopanjske knjige, ki jo je Ivo Žajdela objavil v Družini 10. januarja 2021, opisuje ohranjeno župnijsko kroniko od leta 1905 do leta 2020. Začetne zapise pripisuje župniku Frančišku Žužku, nadaljevanje pa Ivanu Kogovšku. V predstavitvi sta izrecno navedena partizanski požig župnijske cerkve leta 1944 ter bombardiranje cerkve in Velike Račne leta 1945. [5]

Žajdela med cerkvenim gradivom v knjigi našteva škofovske vizitacije, ustanovne maše, stare župnijske inventarje, kopanjsko božjo pot ter orgle in organiste. Knjigo je napisal Janez Kebe in izdala založba Ognjišče. Njena predstavljena kronika zajema tudi cerkveno življenje med prvo svetovno vojno in v letih po njej. Navedbe o vojnih poškodbah so tukaj povzete po Žajdelovi predstavitvi, ne po neposredno pregledani Kopanjski knjigi. [5]

Marijina romarska cerkev

Župnijska spletna predstavitev Kopanj uvršča v dekanijo Grosuplje in ljubljansko nadškofijo. Cerkev označuje kot romarsko ter njeno posvetitev povezuje z Marijinim vnebovzetjem, katerega praznik, veliki šmaren, je 15. avgusta. Župnija poleg osrednje cerkve navaja podružnici Presvete Trojice na Veliki Ilovi Gori in Marije, tolažnice žalostnih, v Čušperku ter kapelo sv. Marjete v Veliki Račni. [3]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev na Kopanju?

Na griču severno od Velike Račne v občini Grosuplje, sredi pokopališča. [1]

Kateri praznik je povezan z romarsko cerkvijo?

Marijino vnebovzetje oziroma veliki šmaren, 15. avgusta. [3]

Kdaj je bil prizidan prezbiterij?

Leta 1813; Štefan Šubic ga je poslikal leta 1855. [1]

Kaj izpostavlja register pri glavnem oltarju?

Glavni oltar s konca osemnajstega stoletja ter kipa sv. Benedikta in sv. Bernarda. [1]

Komu sta posvečena stranska oltarja?

Sv. Neži in sv. Jožefu; na njiju sta sliki Matevža Langusa. [1]

Kdaj je bila ustanovljena župnija Kopanj?

Höfler ustanovitev župnije datira v leto 1876. [4]