registrirana dediščina
Kopanj - Cerkev Marijinega vnebovzetja
Opis
Cerkev, omenjena 1433. Ladja je bila v 2/2 18. stol. prezidana, 1813 prizidan prezbiterij je poslikal Š. Šubic (1855). Glavni oltar s kipoma sv. Benedikta in sv. Bernarda s konca 18. stol.; stranska sv. Neže in sv. Jožefa s slikama M. Langusa.
Cerkev Marijinega vnebovzetja na Kopanju: oltarji in romarska zgodovina
Viri pregledani
Nad Veliko Račno stoji romarska cerkev Marijinega vnebovzetja, obdana s pokopališčem na kraškem osamelcu Kopanj.

Cerkev na griču nad Veliko Račno
Cerkev Marijinega vnebovzetja stoji na griču severno od Velike Račne v občini Grosuplje, sredi pokopališča. V registru je opredeljena kot župnijska in pokopališka cerkev. Turistična predstavitev Kopanj opisuje kot kraški osamelec oziroma hum, ki se približno sedemdeset metrov dviga nad kraško polje. Ob spomladanskih in jesenskih poplavah njegova lega spominja na otok. [1][2]
TIC Grosuplje na Kopanju navaja prazgodovinsko gradišče in prvotno cerkev povezuje z njegovimi ostanki. Okoli cerkve so v času turških vpadov postavili obzidje, od katerega je ostal le del. Ob njej je župnišče, kjer je del otroštva preživel France Prešeren; njegov stric, krajevni kaplan, ga je učil brati in pisati. [1][2]
Od srednjeveškega proščenja do župnije
Janez Höfler v zgodovinski topografiji navaja krajevni obliki Kapain in Kapayn. Zapis z dne 15. aprila 1433 cerkev omenja posredno, prek proščenja, pri katerem patrocinij ni naveden. Določnejšo omembo Marijine cerkve postavlja na 28. oktober 1464. Register prvo omembo cerkve povzema z letom 1433. Höfler jo po umetnostnozgodovinskem opisu Staneta Mikuža označuje kot temeljito barokizirano. [1][4]
Pri Attemsovi vizitaciji leta 1753, opravljeni med obiskom župnije Škocjan pri Turjaku, je bila zabeležena prošnja za ustanovitev vikariata. Höfler za leto 1787 navaja lokalijo, nato po arhivskem viru pojasnjuje, da je leta 1788 dejansko šlo za vikariat. Do leta 1794 se je njegov položaj znova zmanjšal na raven lokalije. Ustanovitev župnije datira v leto 1876. [1][4]
Baročna ladja in poslikani prezbiterij
Pomembni predelavi sedanje stavbe register umešča v drugo polovico osemnajstega in začetek devetnajstega stoletja. Ladjo so prezidali v drugi polovici osemnajstega stoletja. Prezbiterij, prostor ob glavnem oltarju, so prizidali leta 1813. Leta 1855 ga je poslikal Štefan Šubic. Registrski opis zato ločeno navaja čas njegove gradnje in poznejšo poslikavo. [1]
Glavni oltar izvira s konca osemnajstega stoletja. Ob njem register posebej izpostavlja kipa sv. Benedikta in sv. Bernarda. Stranska oltarja sta posvečena sv. Neži in sv. Jožefu ter opremljena s slikama Matevža Langusa. V cerkvi se tako poleg baročnega glavnega oltarja srečajo še Langusovo slikarstvo in Šubičeve stenske poslikave iz devetnajstega stoletja. [1]
Zunanjščina na fotografiji iz leta 2014
Na fotografiji Mirana Hladnika iz junija 2014 je vidna svetla zunanjščina cerkve z rdečo streho in poudarjenimi rumenkastimi vogali ter pasom pod napuščem. Nad nižjimi pravokotnimi okni so polkrožno zaključene odprtine. Desni zaključek stavbe ima zalomljene stene in streho z več ploskvami; na njej je viden svetlejši pločevinasti del. Zvonik se dviga na levi strani kadra. Njegova zgornja odprtina ima temne polknice, nad njo pa je členjena temna strešna kapa, zaključena s križem. [6]
Pod cerkvijo stoji visok pokopališki zid. Za njegovim robom je vrsta svetlih nagrobnikov, ki deloma zakrivajo spodnji del cerkvene stene. Na desni se do pokopališke ravni vzpenjajo stopnice s kovinsko ograjo; ob zaključku stavbe raste ozko, visoko drevo. Travnato pobočje pod zidom sega do poti ob vznožju fotografiranega sklopa. [6]
Požig, bombardiranje in ohranjena kronika
Podpisana predstavitev Kopanjske knjige, ki jo je Ivo Žajdela objavil v Družini 10. januarja 2021, opisuje ohranjeno župnijsko kroniko od leta 1905 do leta 2020. Začetne zapise pripisuje župniku Frančišku Žužku, nadaljevanje pa Ivanu Kogovšku. V predstavitvi sta izrecno navedena partizanski požig župnijske cerkve leta 1944 ter bombardiranje cerkve in Velike Račne leta 1945. [5]
Žajdela med cerkvenim gradivom v knjigi našteva škofovske vizitacije, ustanovne maše, stare župnijske inventarje, kopanjsko božjo pot ter orgle in organiste. Knjigo je napisal Janez Kebe in izdala založba Ognjišče. Njena predstavljena kronika zajema tudi cerkveno življenje med prvo svetovno vojno in v letih po njej. Navedbe o vojnih poškodbah so tukaj povzete po Žajdelovi predstavitvi, ne po neposredno pregledani Kopanjski knjigi. [5]
Marijina romarska cerkev
Župnijska spletna predstavitev Kopanj uvršča v dekanijo Grosuplje in ljubljansko nadškofijo. Cerkev označuje kot romarsko ter njeno posvetitev povezuje z Marijinim vnebovzetjem, katerega praznik, veliki šmaren, je 15. avgusta. Župnija poleg osrednje cerkve navaja podružnici Presvete Trojice na Veliki Ilovi Gori in Marije, tolažnice žalostnih, v Čušperku ter kapelo sv. Marjete v Veliki Račni. [3]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev na Kopanju?
- Na griču severno od Velike Račne v občini Grosuplje, sredi pokopališča. [1]
- Kateri praznik je povezan z romarsko cerkvijo?
- Marijino vnebovzetje oziroma veliki šmaren, 15. avgusta. [3]
- Kdaj je bil prizidan prezbiterij?
- Leta 1813; Štefan Šubic ga je poslikal leta 1855. [1]
- Kaj izpostavlja register pri glavnem oltarju?
- Glavni oltar s konca osemnajstega stoletja ter kipa sv. Benedikta in sv. Bernarda. [1]
- Komu sta posvečena stranska oltarja?
- Sv. Neži in sv. Jožefu; na njiju sta sliki Matevža Langusa. [1]
- Kdaj je bila ustanovljena župnija Kopanj?
- Höfler ustanovitev župnije datira v leto 1876. [4]
Viri predstavitve
- Register kulturne dediščine: Kopanj - Cerkev Marijinega vnebovzetja, EŠD 1905
- TIC Grosuplje: Hum Kopanj
- Župnija Kopanj: Kratko in jedrnato o župniji
- Janez Höfler: O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem, fizična stran 132, tiskana 130, odstavek 10
- Ivo Žajdela: Župnik Kebe in knjiga o Kopanju, Družina, 10. januar 2021
- Miran Hladnik: Cerkev Marijinega vnebovzetja na Kopanju, fotografija 28. junija 2014, CC BY 4.0
Lega
Cerkev stoji na griču severno od Velike Račne, sredi pokopališča.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Grosuplje
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Blečji Vrh - Cerkev sv. Benedikta
zadnja četrtina 13. stol., sredina 18. stol., prva četrtina 19. stol.
Cerkev stoji na severnem robu vasi Blečji Vrh.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 2137Blečji Vrh - Kapelica v vasi
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji ob glavni cesti skozi naselje, v jugozahodnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 26204Brvace - Kapelica
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob cesti, v jugozahodnem delu zaselka Zgornje Brvace.
registrirana dediščinaEŠD 26226Cerovo - Kapelica Lurške Matere božje pod Taborom
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji jugozahodno od naselja Cerovo, severozahodno pod cerkvijo sv. Miklavža.
registrirana dediščinaEŠD 28460Čušperk - Kapela Žalostne Matere božje
druga četrtina 18. stol., 1742
Kapela stoji ob glavni cesti v središču naselja.
registrirana dediščinaEŠD 1907Čušperk - Kapelica v severnem delu vasi
19. stol.
Kapelica stoji ob cesti, v severnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 26219Dolenja vas pri Polici - Kapelica južno od vasi
zadnja četrtina 19. stol., 1875
Kapelica stoji ob cesti, južno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 26217Dole pri Polici - Cerkev sv. Lucije
16. stol., prelom 17. stol. in 18. stol.
Cerkev stoji ob cesti jugovzhodno od jedra vasi Dole pri Polici, v dolini pod Debelim hribom.
registrirana dediščinaEŠD 2138Dole pri Polici - Kapelica v vasi
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob križišču, v južnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 26218