Koreno nad Horjulom - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Romanska ladja in poznogotski prezbiterij

Cerkev ima barokizirano romansko ladjo, gotski prezbiterij, zakristijo ter baročni zvonik nad vhodom. V registru je evidentirana kot spomenik lokalnega pomena z oznako EŠD 2129. Južno fasado zaznamuje freska Trpečega Kristusa iz 15. stoletja, v notranjosti pa so ohranjeni ostanki starejših poslikav. Registrski povzetek opremo datira v 18. stoletje. [1]

Posvetitev leta 1389 in starejše stavbne prvine

Höfler navede posvetitev 8. maja 1389, ki jo je opravil škof Lovrenc, generalni vikar oglejskega patriarha. Romansko ladjo loči od mrežasto obokanega gotskega kora z začetka 16. stoletja. Ladja je bila barokizirana sredi 18. stoletja, starejše freske furlanske smeri pa poveže s časom posvetitve okoli leta 1390. [2]

Različni datumi v virih

Občinska turistična predstavitev navaja drugačen datum, 12. marec 1384. Tu ohranjamo datum iz Höflerjevega strokovnega dela; tudi razglasitveni odlok kot leto prve omembe navaja 1389. [2][3][5]

Dve plasti poslikav in Kristus na južni fasadi

Odlok, sprejet decembra 2005 in objavljen 6. januarja 2006, opisuje romanski del cerkve in poznogotski prezbiterij s konca 15. ali začetka 16. stoletja. V ladji in na slavoloku sta pod beleži dve slikarski plasti. Starejšo, s kozmatsko borduro, pripiše furlanskemu mojstru okoli leta 1400. Poznogotske freske z začetka 16. stoletja segajo tudi na mrežasti obok prezbiterija. [3]

Na južni fasadi odlok našteje Kristusa med mučilnimi orodji ter ostanke Križanja in sv. Krištofa. Glavni oltar iz sredine 18. stoletja označi kot delo po zgledu oltarjev Facijeve delavnice. Vplivno območje cerkve vključuje tudi arheološko najdišče Slevca, EŠD 20896. [3]

Štirje oltarji leta 1631

Vizitacija leta 1631 poleg oltarja sv. Mohorja in Fortunata navede še Marijinega, Petrovega in Marjetinega. Leta 1668 so zapisani trije oltarji: Mohorjev in Fortunatov, Petrov ter Marjetin. Marijinega v tem poznejšem naštevanju ni več. [4]

Isti popis opiše dovolj visok prezbiterij in freske po stenah celotne ladje. Pred vrati je bila odprta lopa, streha je bila v dobrem stanju, lesen stolpič pa je nosil dva zvonova. To so podatki o ureditvi v 17. stoletju, ne popis današnje opreme. [4]

Kaj občinska predstavitev pove o notranjosti

Koreno je predstavljeno kot razgledna točka na nadmorski višini 729 metrov. Ob cerkvi stoji mogočna lipa. Občina opisuje tudi ohranjen lesen pevski kor z rezljano in poslikano ograjo ter mlajši prezbiterij z mrežastim obokom. [5]

Pri restavratorskih posegih v šestdesetih letih so na slavoločni steni in oboku odkrili slabo ohranjene secco slikarije iz 16. stoletja, pod njimi pa starejšo plast furlanske smeri. Stranska oltarja sta opisana ob vzdolžnih stenah ladje: v enem je Brezmadežna z Izidorjem in Frančiškom Ksaverijem, v drugem Ecce homo z Janezom Krstnikom in Marijo Magdaleno. [5]

Trije novi bronasti zvonovi iz Passaua

France Brus je avgusta 2009 poročal o treh bronastih zvonovih iz zvonarne Rudolfa Pernerja v Passauu. Nadškof Alojz Uran jih je blagoslovil 12. julija 2009. Veliki, posvečen Kozmu in Damijanu, tehta 1.217 kilogramov in zveni v tonu e; srednji, Marije Kraljice miru, 734 kilogramov v g; mali, sv. Jožefa, 517 kilogramov v a. [6]

Poročilo loči še stari zvon iz leta 1691, delo Franchijeve zvonarne v Vidmu. Posvečen je Mohorju in Fortunatu, težak 326,5 kilograma in zveni v h. Med prvo svetovno vojno so ga ohranili zaradi likovnega okrasja. Odvzeta bronasta zvonova iz let 1690 in 1879 so leta 1922 nadomestili z železnima. [6]

Nove zvonove so iz Podolnice pripeljali s konjskimi vpregami; največjega je do cerkve povlekla Bitencova šesterovprega. Po blagoslovu so jih s škripčevjem in vrvjo dvignili v zvonik. [6]

Zakaj je bilo treba obnoviti streho zvonika

Odbor za obnovo je spomladi 2022 opozoril na razpokano kritino in zaradi zamakanja poškodovano ostrešje. Predvidel je popolno zamenjavo ostrešja ter troslojno kritje s klanimi macesnovimi skodlami. Tedanja ocena 80.000 evrov z DDV je bila načrtovani strošek, ne objavljen končni obračun. [7]

Poročilo navede tudi predhodno urejeno drenažo ob obzidju, prenovo pokopališča, varčne svetilke, novo električno napeljavo in zamenjano kritino ladje. Obnovo stolpne strehe obravnava kot ločen naslednji poseg. [7]

Nova macesnova streha in blagoslov julija 2022

Izvirno avgustovsko poročilo Petra Kavčiča potrjuje izvedbo. Gradbeni oder so postavili 4. junija 2022, konec junija odstranili staro streho, novo pa z dvigalom namestili 9. julija. Obnovili so tudi fasado zvonika ter na njegovem vrhu izdelali betonsko požarno ploščo. [8]

Macesnove skodle je izdelal Bojan Koželj iz Stahovice. Ostrešje je v Ljubgojni sestavljal domači tesar in ključar Boštjan Marolt; priprava in sestavljanje sta trajala več kot dva meseca. Pripeljali so ga z izrednim prevozom v spremstvu gasilcev. Zaključena dela so blagoslovili 17. julija 2022. [8]

V stari strehi je bil ohranjen podpis domačina Jakoba Briclja, ki jo je izdelal leta 1884. Marolt je v novo tramovje vrezal svoji začetnici in datum blagoslova. Po poročilu je občina prispevala dve tretjini vrednosti investicije; sodelovali so tudi domačini in drugi darovalci. [8]

Pogosta vprašanja

Kateri datum posvetitve navaja Höfler?

8. maj 1389. [2]

Kaj je posebnost starejših stenskih poslikav?

Pod poznogotsko plastjo je starejša furlanska poslikava okoli leta 1400. [3]

Na kateri višini stoji cerkev?

Občina navaja 729 metrov. [5]

Od kod so novi zvonovi iz leta 2009?

Iz Pernerjeve zvonarne v Passauu. [6]

Ali je 80.000 evrov dokazani končni račun obnove?

Ne, to je bila spomladanska ocena leta 2022. [7]

Kdaj so blagoslovili obnovljeno streho zvonika?

17. julija 2022. [8]