registrirana dediščina
Ljubgojna - Kapelica Lurške Matere božje
Opis
Zidana opečna kapelica odprtega tipa, zgrajena na začetku 20. stol. V notranjosti kip Lurške Matere božje.
Lega
Kapelica stoji v vzhodnem delu naselja, zahodno od Horjula.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008), spominski objekti in kraji
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Horjul
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Horjul - Cerkev sv. Marjete
zadnja četrtina 17. stol., 1678
Cerkev stoji ob cesti v severnem delu naselja.
registrirana dediščinaEŠD 1841Horjul - Kapela sv. Antona
prva četrtina 20. stol., 1923
Kapela stoji v jedru naselja, severno ob cesti.
registrirana dediščinaEŠD 18586Horjul - Kapelica Matere božje
zadnja četrtina 19. stol., 1895
Kapelica stoji v severnem delu naselja v križišču, zahodno ob šoli.
registrirana dediščinaEŠD 18587Horjul - Kapelica sv. Jožefa
zadnja četrtina 19. stol., 1898
Kapelica stoji ob gozdnem robu, v severnem delu naselja.
registrirana dediščinaEŠD 18588Koreno nad Horjulom - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata
visoki srednji vek, prva četrtina 16. stol., 18. stol.
Cerkev stoji zahodno od vasi, na grebenu, ki se dviga med Horjulom in Polhovim Gradcem.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 2129Lesno Brdo - Cerkev Marijinega vnebovzetja
druga četrtina 16. stol., 1542, sredina 18. stol.
Cerkev stoji vzhodno nad cesto ob vznožju Ferjanovega griča.
registrirana dediščinaEŠD 2683Samotorica - Cerkev sv. Mihaela
druga četrtina 16. stol., 1526 (omemba), 18. stol.
Cerkev stoji v južnem delu razložene vasi Samotorica.
registrirana dediščinaEŠD 1842Samotorica - Kapelica Matere božje
prva četrtina 18. stol.
Kapelica stoji severno od zaselka, na prelazu v dolino Male vode.
registrirana dediščinaEŠD 18591Samotorica - Kapelica Matere božje v Zanožju
prva četrtina 20. stol., 1923
Kapelica stoji zahodno od naselja, v zaselku Zanožje, vzhodno ob cesti.
registrirana dediščinaEŠD 18592