Preskoči na vsebino

registrirana dediščina

Kranj - Cerkev sv. Mihaela na Drulovki

Opis

V osnovi srednjeveška cerkev s pravokotno, barokizirano ladjo in poligonalnim gotskim prezbiterijem iz prvih desetletij 16. stol. V prezbiteriju ostanki gotskih fresk. Oprema je renesančna.

Cerkev sv. Mihaela na Drulovki v Kranju

Viri pregledani

Cerkev sv. Mihaela na Drulovki v Kranju povezuje gotski prezbiterij, poznejšo opremo in arheološko raziskano okolico.

Cerkev sv. Mihaela na Drulovki z zvonikom, večstranskim prezbiterijem in zunanjo fresko sv. Krištofa.
Cerkev sv. Mihaela na Drulovki, 8. septembra 2013. Doremo, CC BY-SA 3.0. Celoten kader je zmanjšan in pretvorjen v WebP brez obreza. Vidna freska sv. Krištofa je delo Matije Bradaška starejšega (1852–1915). Izvirnik fotografije · CC BY-SA 3.0

Gotski prezbiterij nad desnim bregom Save

Cerkev sv. Mihaela stoji v severnem delu Drulovke, nad desnim bregom Save, ob cesti proti Podreči. Register jo vodi kot EŠD 1929. V osnovi je srednjeveška, pozneje pa je bila barokizirana. Pravokotni ladji je pridružen večstranski gotski prezbiterij iz prvih desetletij 16. stoletja. V njem so ohranjeni ostanki gotskih fresk. Register opremo označuje kot renesančno. Stavbni opis tako opozarja na več različnih časovnih plasti iste cerkve, ne na enotno zgradbo iz enega obdobja. [1]

Drulovka v srednjeveških dokumentih

Höfler v poglavju o šmartinski župniji navaja Drulovko pod zgodovinskim imenom »Drwlawitz« leta 1436 in se sklicuje na celjske fevde. Cerkev vključuje med podružnice sv. Martina. Pri njej omenja tudi pripadnost deželskemu sodišču Goričane leta 1526. Cerkvenoupravna povezava in območje posvetne sodne oblasti sta različna podatka; Goričane zato niso navedene kot župnija. [2]

V istem poglavju so ob Drulovki obravnavane tudi Marijina cerkev na Bregu in druge cerkve nekdanje šmartinske župnije. Ta razporeditev pojasnjuje stare povezave krajev na desnem bregu Save. Letnica 1436 je dokumentarna omemba in ne natančen datum gradnje ohranjenega gotskega prezbiterija. [2]

En oltar in vhodna lopa v 17. stoletju

Vizitacijsko gradivo, ki ga je objavila Ana Lavrič, za leto 1631 navaja oltar sv. Mihaela. Leta 1668 je pri cerkvi še vedno omenjen en oltar. Pred vrati je bila lopa, ki je segala do pokopališkega obzidja. Popis zato beleži tudi prostor pred vhodom in njegov odnos do obodne ureditve, ne zgolj cerkvene notranjščine. [3]

Ta zapis je zgodovinski posnetek iz časa pred poznejšimi prenovami. Iz njega ne sklepamo, da današnja vhodna ureditev v vseh podrobnostih ustreza tisti iz leta 1668. [3]

Mihaelov oltar in Krištof z Jenkovim obrazom

Po uradnem župnijskem opisu glavni oltar iz 17. stoletja poleg sv. Mihaela krasita sv. Matej in sv. Matija; na vrhu je Marija z Jezusom. Stavbo so večkrat prenavljali. Župnija sedanjo podobo okvirno povezuje z letom 1875, omenja pa tudi obnovo po požaru leta 1900, ko je zgorelo ostrešje. [4]

Posebnost zunanjščine je freska sv. Krištofa, delo Matije Bradaška. Župnijski opis svetnikov obraz povezuje s pesnikom Simonom Jenkom; to je krajevno izročilo o podobi. Cerkev ima po istem viru tri zvonove. Križev pot Leopolda Layerja je pridobila leta 1909. To je podatek o prihodu slik v cerkev, ne trditev, da jih je Layer naslikal prav tega leta. Med opremo je omenjen tudi prenovljen oltar s kipom sv. Mateja. [4]

Kaj dejansko dokazuje raziskava grobišča

Paola Korošec je v poročilu iz leta 1967 opisala sondiranja ob cerkvi, opravljena med raziskovanjem drulovške neolitske naselbine leta 1956. Pri vhodu v cerkev so odkrili štiri grobove. Skupaj z dvema grobovoma, odkritima leta 1926, jih je obravnavala kot del zgodnjesrednjeveškega grobišča. Pokojni so ležali na hrbtu, z rokami ob telesu, približno v smeri zahod–vzhod in z glavo na zahodu. [5]

Pri glavi drugega skeleta so našli obsenčni obroček in manjši kovinski odlomek. Avtorica je na podlagi pridatkov grob povezala s karantansko kulturno fazo. To je arheološki dokaz zgodnejše rabe prostora ob cerkvi. Ne pove pa samo po sebi, da so današnji cerkveni zidovi nastali istočasno s pokopi. V okolici neolitskega najdišča je poročilo zabeležilo tudi slovansko lončenino pod humusom; to ni ista plast kot mnogo starejša kamnodobna naselbina. [5]

Drulovka in pot po robu Zarice

Občinska brošura Poti Jeprškega učitelja kaže cerkev na Drulovki v širšem prikazu poti med Drulovko in Bregom ob Savi. Odsek Zarica poteka po zgornjem robu kanjona na desnem bregu Save. Na Špiku predstavlja arheološko najdišče iz mlajše kamene dobe, ob poti pa tudi naravne značilnosti konglomeratnih sten. [6]

Za sprehod so pomembna opozorila iz brošure: rob kanjona je lahko krušljiv, zato se mu ne približujemo nepazljivo. Predvidena sta primerna obutev in previdnost zaradi zdrsa. Arheološki točki na poti in cerkev lahko povežemo v vsebinski ogled istega območja; obstoječi zemljevid ne pomeni zagotovila, da so danes vsi odseki poti brez zapor. [6]

Zloženka opisuje sotesko kot do štirideset metrov globoko vrezano korito v konglomeratu. Nastanek sedanje struge povezuje s preusmeritvijo Save po zadnji ledeni dobi, poznejši hidroelektrarni Mavčiče in Medvode pa z zajezitvijo in umiritvijo reke. [6]

Pogosta vprašanja

Kje je cerkev sv. Mihaela na Drulovki?
V severnem delu Drulovke v Kranju, nad desnim bregom Save. [1]
Katera je srednjeveška dokumentarna omemba?
Höfler pri Drulovki navaja leto 1436 in ime Drwlawitz. [2]
Ali je ob cerkvi raziskano grobišče?
Da. Paola Korošec opisuje štiri grobove iz sondiranja leta 1956 in dva starejša odkrita leta 1926. [5]
Kdo je naslikal zunanjega sv. Krištofa?
Župnija delo pripisuje Matiju Bradašku in omenja obraz Simona Jenka. [4]
Kdaj je cerkev dobila Layerjev križev pot?
Po župnijskem opisu ga je pridobila leta 1909. [4]
Ali je gotski prezbiterij še prepoznaven?
Da, register izpostavlja večstranski prezbiterij in ostanke gotskih fresk. [1]

Lega

Na desnem bregu nad reko Savo, v severnem delu naselja, ob cesti Kranj - Podreča.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Kranj

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

  • Babni Vrt - Kapelica Srca Jezusovega

    prva četrtina 20. stol.

    Kapelica stoji na polju jugovzhodno od Povelj, severno ob cesti Povlje - Babni vrt.

    registrirana dediščinaEŠD 11048
  • Babni Vrt - Marijina kapelica

    druga polovica 19. stol.

    Kapelica stoji južno od vasi, vzhodno ob cesti Babni Vrt - Žablje.

    registrirana dediščinaEŠD 12974
  • Bobovek - Kapelica

    18. stol.

    Kapelica stoji severovzhodno ob cestnem križišču, na južnem robu vasi.

    registrirana dediščinaEŠD 20671
  • Bobovek - Kapelica jugovzhodno od vasi

    druga polovica 19. stol.

    Kapelica stoji ob cesti, na vzhodnem robu Bobovka, vzhodno od hiše Bobovek 3A in ceste.

    registrirana dediščinaEŠD 20672
  • Breg ob Savi - Cerkev Matere božje

    druga četrtina 15. stol., sredina 16. stol., tretja četrtina 17. stol., 1656, tretja četrtina 18. stol., 1762, tretja četrtina 19. stol., 1874

    Cerkev stoji na desnem bregu reke Save, v severnem delu naselja Breg ob Savi, ob cesti Kranj-Podreča.

    registrirana dediščinaEŠD 1928
  • Breg ob Savi - Razpelo pred hišo Breg ob Savi 3

    prelom 19. stol. in 20. stol.

    Razpelo stoji pred hišo Breg ob Savi 3, na južnem delu obcestne vasi, zahodno ob cesti Zbilje - Kranj.

    registrirana dediščinaEŠD 20667
  • Breg ob Savi - Razpelo v križišču sredi vasi

    prelom 19. stol. in 20. stol.

    Razpelo stoji ob križišču, sredi vasi.

    registrirana dediščinaEŠD 20668
  • Breg ob Savi - Slopno znamenje ob cesti severno od Meje

    18. stol., druga polovica 20. stol.

    Slopno znamenje stoji vzhodno ob stari cesti Kranj-Ljubljana, na Savskem polju, severno od Meje, na skrajnem jugozahodnem delu naselja Breg ob Savi.

    registrirana dediščinaEŠD 29183
  • Breg ob Savi - Slopno znamenje zahodno od vasi

    18. stol.

    Slopno znamenje stoji zahodno od obcestne vasi, južno ob vaški poljski poti.

    registrirana dediščinaEŠD 20666

Vsa dediščina v občini Kranj