registrirana dediščina
Ljubljana - Cerkev Srca Jezusovega
Opis
Neogotska enoladijska cerkev s prečno ladjo in tremi apsidami ter zvonikom na zahodu je bila zgrajena po načrtu A. Wagnerja 1881-1883. Neometana opečna gradnja, utrjena z železnimi vezmi. Ob njej so v enakem slogu sočasno zgradili hišo - dom za duhovnike in bogoslovce ter leta 1905 dijaški dom.
Cerkev Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani
Viri pregledani
Cerkev Srca Jezusovega na ljubljanskem Taboru je neogotska cerkev lazaristov. Zgrajena je bila med letoma 1881 in 1883.

Neogotska cerkev na Taboru
Cerkev stoji na naslovu Tabor 12, na zahodni strani trga in severozahodno od sokolskega doma. Njena zasnova združuje eno glavno ladjo, prečno ladjo in tri apside. Na zahodu stoji zvonik. Zidana je iz neometane opeke, konstrukcijo pa utrjujejo železne vezi. Register kulturne dediščine navaja načrt A. Wagnerja in gradnjo med letoma 1881 in 1883. Ob cerkvi so v enakem slogu zgradili hišo za duhovnike in bogoslovce, leta 1905 pa še dijaški dom. [1]
Gradnja, posvetitev in oprema
Lazaristi so v Ljubljano prišli septembra 1879. Odločitev za novo cerkev so sprejeli februarja 1881. Temeljni kamen so položili 10. maja, škof Janez Zlatoust Pogačar pa ga je blagoslovil štiri dni pozneje. Zidarji so začeli delati 24. junija. Spomladi 1883 so stavbo obokali, prekrili s skrilom in nad pročelje pritrdili kamniti stolpiček. Pogačar je cerkev posvetil 1. julija 1883. [2]
Še istega leta so namestili desetmetrsko obhajilno mizo, hrastove klopi, zasilna stranska oltarja in dve spovednici. Večino opreme je prispeval Mayerjev zavod iz Münchna. Zvonik je bil dokončan ob koncu leta, 1. januarja 1884 pa je dobil zlato jabolko s križem. Marca so uredili Božji grob; štiri nove zvonove je decembra blagoslovil škof Jakob Missia. [2]
Poslikavo so leta 1895 obnovili Simon Ogrin, Anton Jebačin in pleskar Baraga. Leta 1975 so prezbiterij preuredili po načrtih arhitekta Jožeta Marinka v skladu s tedanjimi liturgičnimi smernicami. [2]
Ob vhodu so postavili veliko razpelo s 192 centimetrov visoko podobo Križanega. Po cerkveni predstavitvi spominja na prvi štirinajstdnevni misijon. Posvetitev ljubljanske škofije Srcu Jezusovemu leta 1875 je predhodila prihodu lazaristov in gradnji njihove cerkve. [2]
Gnidovčev grob in prenos leta 2010
V cerkvi je grob Janeza Frančiška Gnidovca, nekdanjega skopsko-prizrenskega škofa. Njegova povezanost s Taborom sega v leto 1919, ko je 6. decembra prišel v provincialno hišo lazaristov ob cerkvi. Tukaj je 30. novembra 1924 prejel škofovsko posvečenje. Pogrebni obred so v isti cerkvi opravili 6. februarja 1939, pokopali pa so ga na Žalah. [3]
Podpisano poročilo vicepostulatorja Janeza Cerarja opisuje vrnitev posmrtnih ostankov 29. septembra 2010. Izkop in strokovni pregled sta potekala na Žalah, zvečer pa so krsto pripeljali na Tabor. Ob 18.30 so jo lazaristi v sprevodu prenesli skozi cerkvena vrata. Nadškof Anton Stres je novo grobnico blagoslovil, sledila je maša. Pri prenosu je sodeloval tudi petindevetdesetletni lazarist Jože Mejač: kot bogoslovec je že leta 1939 nosil Gnidovčevo krsto iz te cerkve proti pokopališču. [3]
Lazaristična hiša ob cerkvi
Ob cerkvi deluje Študentski dom Vincencij, poimenovan po Vincenciju Pavelskem, ustanovitelju Misijonske družbe. Lazaristi so samostojni študentski dom ustanovili leta 1994; prvi študentje so prišli v študijskem letu 1994/95. Njihova predstavitev navaja, da je do leta 1947 v stavbi deloval lazaristovski dijaški dom, nato je bila nacionalizirana. Z denacionalizacijsko odločbo leta 1994 je bila vrnjena lazaristom. Sedanja študentska ustanova uporablja najete prostore v hiši pri cerkvi. [6]
Maše in obisk cerkve
Razpored, preverjen 11. oktobra 2026, navaja mašo ob 7.30 vsak dan. Od ponedeljka do sobote je večerna maša ob 18.30, ob nedeljah pa sta poleg jutranje navedeni še maši ob 10.00 in 17.00. Objavljeni razpored posebej opozarja, da se razpored mašnikov ob izrednih okoliščinah lahko spremeni. [4]
Zunanjščina na fotografiji iz leta 2023
Fotografija Viktarja Palstsiuka iz leta 2023 prikazuje cerkev s strani apsid. Opečne stene členijo visoka koničasto zaključena okna. Njihovi svetli kamniti okviri vsebujejo krožne in trilistne oblike. Med okni se dvigajo oporniki s stopničasto oblikovanimi svetlimi zaključki. Osrednjo apsido prekriva strma streha z več ploskvami; ob njej je nižji stavbni del s koničastim oknom. V ozadju se dviga zvonik z vitko zelenkasto kovinsko streho in križem. [7]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani?
- Na Taboru 12, na zahodni strani trga Tabor. [1]
- Kdaj je bila cerkev posvečena?
- Škof Janez Zlatoust Pogačar jo je posvetil 1. julija 1883. [2]
- Kakšna je arhitekturna zasnova cerkve?
- Neogotska enoladijska cerkev ima prečno ladjo, tri apside in zahodni zvonik. [1]
- Čigav grob je v cerkvi?
- Grob škofa Janeza Frančiška Gnidovca; njegove posmrtne ostanke so prenesli sem 29. septembra 2010. [3]
- Kdaj so po preverjenem razporedu nedeljske maše?
- Po razporedu, preverjenem 11. oktobra 2026, ob 7.30, 10.00 in 17.00. [4]
- Kaj je Študentski dom Vincencij ob cerkvi?
- Lazaristični študentski dom, ustanovljen leta 1994 v hiši ob cerkvi. [6]
Viri predstavitve
- RNPD — Ljubljana, Cerkev Srca Jezusovega, EŠD 1976
- Cerkev Srca Jezusovega — O cerkvi
- Janez Cerar CM — Ekshumacija in prenos posmrtnih ostankov Janeza Frančiška Gnidovca, poročilo 2010
- Cerkev Srca Jezusovega — Svete maše, preverjeno 11. oktobra 2026
- Cerkev Srca Jezusovega — Spovedovanje, preverjeno 11. oktobra 2026
- Misijonska družba — Študentski dom Vincencij
- Viktar Palstsiuk — Cerkev Srca Jezusovega, fotografija 2023, CC BY-SA 4.0
Lega
Tabor 12. Cerkev stoji na zahodni strani Tabora, severozahodno od sokolskega doma, v severovzhodnem delu mestnega jedra.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Ljubljana
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Ljubljana - Ambient cerkve sv. Simona in Jude na Rudniku
druga polovica 19. stol.
Območje cerkve leži na Rudniku, na griču jugovzhodno od naselja
registrirana dediščinaEŠD 18785Ljubljana - Cerkev sv. Janeza Krstnika v Trnovem
sredina 18. stol., 1753, druga polovica 19. stol., 1854-1855, 1896-1897, 20. stol., 1909, 1933
Cerkev z župniščem in vrtom stoji v četrti Trnovo, ob izteku Emonske ulice in mostu, nad desnim bregom Gradaščice.
registrirana dediščinaEŠD 2003Ljubljana - Dom duhovnih vaj
prva polovica 20. stol., 1924-1925
Ulica stare pravde 11. Prizidek stoji na jugozahodni strani jezuitskega samostana sv. Jožefa na Poljanah.
spomenik državnega pomenaEŠD 25550Ljubljana - Frančiškanski samostan
17. stol., 18. stol., 19. stol., 20. stol.
Prešernov trg 4. Samostan stoji v jedru Ljubljane, med Čopovo ulico, Nazorjevo ulico in Miklošičevo cesto.
registrirana dediščinaEŠD 336Ljubljana - Območje gradu Rakovnik
prva četrtina 20. stol.
Objekti Rakovniškega spomeniškega območja so locirani na obrobju Golovca, med Dolenjsko cesto in gozdnim robom.
registrirana dediščinaEŠD 9225Ljubljana - Palača Semenišče
prva četrtina 18. stol., 1708-1714, tretja četrtina 18. stol., 1756-1758, zadnja četrtina 19. stol., 1894
Dolničarjeva ulica 4. Semenišče stoji v jedru srednjeveške Ljubljane med Stolnico in tržnicami nad desnim bregom Ljubljanice.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 391Ljubljana - Samostan sv. Jožefa
zadnja četrtina 19. stol., 1896
Zrinjskega cesta 9 in 11. Samostanski kompleks stoji ob vzhodni strani ulice med Ulico talcev in Ulico stare pravde in sega do Zarnikove ulice.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 5937Ljubljana - Uršulinski samostan
prva četrtina 18. stol., 1713-1718, sredina 20. stol.
Samostan stoji v jedru mesta med ulico Josipine Turnograjske, Trgom Republike, Plečnikovim trgom, Šubičevo ulico in Slovensko cesto.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 399Mali Lipoglav - Ambient cerkve sv. Nikolaja
prelom 13. stol. in 14. stol., 1290, 18. stol., 19. stol.
Cerkev leži v severovzhodnem delu središča vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1968