Ljubljana - Cerkev sv. Janeza Krstnika v Trnovem

Cerkev ob Gradaščici

Cerkev sv. Janeza Krstnika stoji v ljubljanski četrti Trnovo, ob izteku Emonske ulice in mostu, nad desnim bregom Gradaščice. Register poleg cerkve opisuje župnišče, vrt s kapelicama iz let 1909 in 1933 ter park impresionistov. Sedanjo cerkev datira v leti 1854–1855 in jo pripisuje I. Schoblu. Neoromansko pročelje in zvonika povezuje z obnovo v letih 1896–1897 po R. Jeblingerju. [1]

V notranji opremi register izpostavlja Jožeta Plečnika, pri freskah pa M. Sternena. Gre za cerkev z več časovnimi plastmi: devetnajststoletna gradnja, popotresna zunanja preureditev in poznejši posegi v notranjščino niso en sam gradbeni dogodek. [1]

Kapelica in baročna predhodnica

Župnijska predstavitev prvo znano bogoslužje povezuje s škofijskim zapisnikom z dne 12. aprila 1711. Takrat je ob mostu čez Gradaščico stala kapelica, ki je spadala pod ljubljansko stolnico sv. Nikolaja. Prvo cerkev so zgradili leta 1753 po zasnovi Candida Zullianija in jo posvetili sv. Janezu Krstniku. [2]

Iz baročne predhodnice sta po istem opisu ohranjeni sliki Valentina Metzingerja s sv. Janezom Krstnikom in sv. Antonom Padovanskim. Med njenimi ohranjenimi predmeti so še večji samostoječi in dva manjša stenska kropilnika ter kip Kristusa vladarja. Župnijska stran s to cerkvijo povezuje tudi srečanje Franceta Prešerna in Julije Primic na veliko soboto leta 1833. [2]

Ob prvi cerkvi so pozneje zgradili župnišče, pred letom 1800 pa je cerkev postala župnijska. Podnapis k njeni stari podobi na župnijski strani jo umešča po požaru leta 1800 in pred rušitvijo leta 1854. [2]

Večja cerkev in blagoslov leta 1857

Ko je starejša cerkev postala premajhna, so leta 1854 začeli graditi večjo po načrtih Ivana Schoebla. Denar je med verniki zbiral župnik Frančišek Ksaver Karun; po njem je poimenovana ulica ob vzhodni strani cerkvenega zemljišča. Zvonika sta imela vsak po dve niši s svetniškimi kipi Franca Ksaverja Zajca, ki jih župnijska predstavitev datira v leto 1857. [2][1]

Novo cerkev je 7. junija 1857 blagoslovil škof Anton A. Wolf. V sprednji del glavnega oltarja, imenovan antependij, so po župnijskem zapisu umestili relikvije sv. Benedikta, sv. Justa, sv. Konkordije in sv. Favstina. Letnica blagoslova je navedena ločeno od registrske datacije gradnje 1854–1855. [2][1]

Popotresna preoblikovanja in ohranjena kipa

Velikonočni potres 14. aprila 1895 je poškodoval streho, kupolo in zvonike. Popravila je po župnijski predstavitvi vodil Raimund Jeblinger, ki je oblikoval neoromansko podobo z bizantinskim pridihom. Novi zvoniki niso več imeli nekdanjih niš za svetniške kipe. Kamnosek Feliks Toman je izdelal nov vhodni portal z večjim pozlačenim križem. [2]

Dva kipa iz zvonikov sta bila uničena. Ohranjena kipa Srca Jezusovega in Srca Marijinega sta bila po obnovi umeščena v lopi na župnijski vrt, ob ograjo ob Karunovi cesti. Tako župnijski opis poda tudi sled opreme iz prejšnje zunanje ureditve, ki ni več ostala na zvonikih. [2]

Poslikave, umetniška oprema in prenova leta 1999

Pri novostih po letu 1900 župnijska predstavitev navaja freske Ivana Groharja in Mateja Sternena, Jezusov kip Franceta Kralja ter lestenec s sv. Marijo. Leta 1999 je župnik Janez Pogačnik organiziral celovito prenovo cerkve in njenega okolja. Sodelovali so arhitekt Jože Motoh, Zavod za varstvo kulturne dediščine in glavni restavrator Franc Kokalj. [2]

Cerkev so ob tej prenovi opremili z deli Andreja Jemca, Janeza Bernika, Tomaža Kržišnika, Draga in Marjana Tršarja, Marka I. Rupnika ter Janeza Suhadolca. Župnijska stran ob povzemanju knjige Trnovski krogi povezuje prenovo s posegi v statiko in tlak ter preureditvijo ostenja in kupole. Knjiga je tu uporabljena samo prek tega objavljenega povzetka. [2]

Jože Plečnik je po preselitvi v Trnovo 7. oktobra 1921 sodeloval z župnikom in pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem. Tudi po Finžgarjevi upokojitvi leta 1937 je z njegovim naslednikom sodeloval pri urejanju cerkve, župnijskega vrta, župnišča in knjižnice. Župnijska predstavitev njuno sosedstvo opisuje brez ograje med zemljiščema. [2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji trnovska cerkev sv. Janeza Krstnika?

V Trnovem ob izteku Emonske ulice in mostu, nad desnim bregom Gradaščice. [1]

Kdaj je bila zgrajena sedanja cerkev?

Register navaja gradnjo 1854–1855 po I. Schoblu. [1]

Kdaj je škof Wolf blagoslovil novo cerkev?

Župnijska predstavitev navaja 7. junij 1857. [2]

Kdo je izdelal slike iz baročne predhodnice?

Valentin Metzinger; ohranjeni sta sliki sv. Janeza Krstnika in sv. Antona Padovanskega. [2]

Kaj je povzročil potres leta 1895?

Poškodoval je streho, kupolo in zvonike; popravila je vodil Raimund Jeblinger. [2]

Kdaj je potekala celovita prenova pod župnikom Pogačnikom?

Leta 1999, v sodelovanju z arhitektom Jožetom Motohom, ZVKD in restavratorjem Francem Kokaljem. [2]