registrirana dediščina
Ljubno - Cerkev Marije Pomočnice
Opis
Cerkev iz okrog 1600, s pravokotno, banjasto obokano ladjo (štuk), tristrano sklenjenim prezbiterijem; kapelo sv. Treh kraljev po 1692 in zvonikom. Kip Udarjene Marije; oprema Vurnik, Wolf, Goetzel.
Cerkev Marije Pomočnice v Ljubnem: Marija Udarjena
Viri pregledani
Cerkev Marije Pomočnice v gorenjskem Ljubnem povezuje staro ime sv. Lovrenca, romarsko izročilo Marije Udarjene, Vurnikove oltarje in ohranjene baročne omete.

Cerkev v severnem delu gorenjskega Ljubnega
Cerkev Marije Pomočnice stoji v severnem delu Ljubnega v občini Radovljica. Register nepremične kulturne dediščine jo vodi pod evidenčno številko 2007, med župnijskimi in romarskimi cerkvami. Kot starejše ime navaja cerkev sv. Lovrenca. Opis poudarja pravokotno ladjo z banjastim obokom in štukom ter prezbiterij s tristranim zaključkom. K stavbi sodita kapela svetih Treh kraljev in zvonik. Med cerkveno opremo register posebej omenja kip Udarjene Marije ter dela Vurnika, Wolfa in Goetzla. [1]
Od sv. Lovrenca do romarske in župnijske cerkve
Janez Höfler pri ljubenski cerkvi povzema kupno pismo iz leta 1377, navedeno v vizitaciji iz leta 1654. V svojem zgodovinskem pregledu jo najprej vodi kot cerkev sv. Lovrenca, pozneje Marije dobrega sveta in nazadnje Marije Pomočnice. Zgradbo umešča okoli leta 1600 in jo označi za barokizirano. [5]
Po istem pregledu je okoli leta 1700 postala zelo obiskana Marijina božja pot. Dne 5. julija 1704 je bila ustanovljena bratovščina Marije Pomočnice. Vizitacija iz leta 1771 tu navaja dva beneficiata, torej duhovnika pri cerkvenih ustanovah. Župnija je bila ustanovljena leta 1786, sedanja cerkev pa po predelavi posvečena leta 1824. [5]
Legenda o Mariji Udarjeni
Besedilo Francija Petriča, objavljeno na strani Nadškofije Ljubljana, pripoveduje legendo o zidarju Gregorju Erženu. Pri prenovi nekdanje cerkvice sv. Lovrenca naj bi s kladivom udaril Marijin kip, ker se mu je zazdelo, da kip nasprotuje njegovi primerjavi nebeške Marije z dekletom. Iz lesenega kipa naj bi začela teči kri. Po pripovedi je zidar nato odšel na spokorno romanje v Rim in se čez dve leti vrnil. [2]
Nadškofijska predstavitev zapisanega izročila omenja tudi kaplana Sebastijana Pogačarja, ki je v Ljubnem deloval med letoma 1755 in 1762 ter zapisoval zgodbo in pričevanja ljudi. V istem besedilu je ohranjena pripoved o grobnici pod cerkvenim tlakom, kjer naj bi počivale žene, ki so brisale kri s kipa. [2]
Votivne slike, Vurnikovi oltarji in požar
Turistična predstavitev Radovljice opisuje poslikan banjasti strop ladje in gotski prezbiterij, kjer je naslikana zgodba o udarjeni Mariji. Glavni oltar je bil sprva posvečen sv. Lovrencu; po letu 1692 je njegovo sliko nadomestil Marijin kip. Okoli oltarja so votivne podobe. Med njimi predstavitev omenja zaobljubo grofa iz Petrinje na Hrvaškem in podobo dobre ter slabo opravljene spovedi. [3]
Kamniti stranski oltarji so nastali v šestdesetih letih devetnajstega stoletja v delavnici Janeza Vurnika. Cerkev je leta 1820 poškodoval požar, medtem ko je glavni oltar ostal nedotaknjen. Turistična stran samostojni zvonik datira v osemnajsto stoletje. Zaton ljubenske romarske poti umešča v drugo polovico devetnajstega stoletja, ko so romarji začeli obiskovati bližnje Brezje. [3]
Ohranjeni baročni ometi ob obnovi leta 2009
Konservatorka Nika Leben je v poročilu o obnovi opisala baročne omete, odkrite pod več plastmi beleža. Ometi niso bili preplasteni, zato so jih ohranili, pokrpali in znova prebelili. Krajani so odstranili stare beleže, zidarji pod vodstvom Franca Novaka iz Imenj pri Moravčah pa so popravili poškodovane dele. Cementne plombe so zamenjali z apnenimi, za beljenje fasade pa uporabili apnene beleže. [4]
Ohranjeni napis je sondirala in restavrirala Eva Tršar Andlovic. Poročilo ob fotografijah iz leta 2009 navaja še freske akademskega slikarja Mihe Maleša, ki so takrat čakale na restavriranje. Obe dokumentacijski fotografiji prikazujeta cerkev med čiščenjem in po obnovi fasade. [4]
Zunanjost na fotografiji iz avgusta 2019
Doremova fotografija prikazuje visok zvonik na levi in nižji cerkveni del na desni. Svetle stene zvonika imajo sivo vogalno členitev, vodoravne vence ter dve vidni okrogli številčnici. Pod njima sta visoki polkrožno zaključeni odprtini, opremljeni z nizko balustrado. Nad številčnicama se dviga razčlenjena rdeča streha z odprto vmesno stopnjo, zaključena s kroglo in križem. [6]
Cerkveni del je pokrit z rjavordečo streho. Na zaobljenem delu ob njem sta vidni polkrožni okenski odprtini in poudarjeni svetli okviri. Veliko drevo delno zakriva stik med stavbnima deloma. Cerkev stoji ob cesti, ki se vzpenja mimo zvonika; pred nižjim delom so zelenje, kamnit zid in prometna tabla. [6]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev Marije Pomočnice v Ljubnem?
- V severnem delu Ljubnega v občini Radovljica; v registru ima EŠD 2007. [1]
- Katero starejše ime je uporabljala cerkev?
- Sv. Lovrenc; Höfler navaja tudi poznejše ime Marija dobrega sveta. [5]
- Kdaj je bila ustanovljena župnija Ljubno?
- Höflerjeva topografija navaja leto 1786. [5]
- Kaj pomeni ime Marija Udarjena?
- Povezano je z legendo o zidarju Gregorju Erženu in udarcu s kladivom v Marijin kip. [2]
- Kdo je izdelal kamnite stranske oltarje?
- Po turistični predstavitvi delavnica Janeza Vurnika v šestdesetih letih 19. stoletja. [3]
- Kaj so ohranili pri obnovi fasade leta 2009?
- Baročne omete; cementne plombe so zamenjali z apnenimi, ohranjeni napis pa restavrirali. [4]
Viri predstavitve
- RNPD — Ljubno, Cerkev Marije Pomočnice, EŠD 2007
- Nadškofija Ljubljana / Franci Petrič — Ljubno, iz knjige Duša, le pojdi z mano
- Turizem Radovljica — Cerkev Marije Pomočnice v Ljubnem
- Nika Leben — Ljubno, cerkev Marije Pomočnice, Varstvo spomenikov 46, poročila, tiskana stran 201
- Janez Höfler — Historična topografija predjožefinskih župnij: Kranjska, tiskani strani 57–58, fizični 59–60, Podbrezje, podružnica 2
- Doremo — Ljubno Radovljica Slovenia, church, 10. avgust 2019, CC BY-SA 4.0
Lega
Orientirana cerkev stoji v severnem delu Ljubnega.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Radovljica
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Begunje na Gorenjskem - Cerkev sv. Petra
prva četrtina 16. stol., 17. stol., 1657
Na vrhu griča, severozahodno od naselja Begunje, zahodno nad Krpinom.
registrirana dediščinaEŠD 1611Begunje na Gorenjskem - Cerkev sv. Urha
druga četrtina 18. stol., 1740-1743
Cerkev stoji sredi naselja, vzhodno ob cesti skozi vas, nasproti gradu Katzenstein.
registrirana dediščinaEŠD 1609Begunje na Gorenjskem - Kapelica ob poti k cerkvi sv. Petra na Gori
19. stol., zadnja četrtina 20. stol.
Kapelica stoji na južnem pobočju Sv. Petra oz. Gore nad Begunjami, zahodno ob pešpoti, ki vodi iz Poljč in Begunj do cerkve sv. Petra.
registrirana dediščinaEŠD 24902Begunje na Gorenjskem - Kapelica pri cerkvi sv. Petra na Gori
19. stol.
Kapelica stoji severovzhodno od prezbiterija cerkve sv. Petra na Gori.
registrirana dediščinaEŠD 24903Begunje na Gorenjskem - Kapelica pri hiši Begunje na Gorenjskem 28D
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji jugozahodno od hiše Begunje na Gorenjskem 28D, vzhodno ob križišču vaških cest.
registrirana dediščinaEŠD 22577Begunje na Gorenjskem - Mežnarija pri sv. Petru na Gori
18. stol., 19. stol.
Poljče 29. Mežnarija stoji južno ob cerkvi sv. Petra na hribu imenovanem Gora nad Begunjami, severozahodno nad Begunjami na Gorenjskem.
registrirana dediščinaEŠD 17861Begunje na Gorenjskem - Razpelo ob cesti v dolino Drage
prva polovica 20. stol., zadnja četrtina 20. stol.
Razpelo stoji v severnem delu vasi, severno ob glavni cesti skozi vas proti dolini Drage, južno od hiše Begunje na Gorenjskem 116.
registrirana dediščinaEŠD 22952Begunje na Gorenjskem - Razpelo v vasi
prelom 19. stol. in 20. stol.
Razpelo stoji v osrednjem delu naselja, južno ob hiši Begunje na Gorenjskem 46, na desnem bregu potoka Begunjščica.
registrirana dediščinaEŠD 22579Begunje na Gorenjskem - Slopno znamenje
18. stol.
Slopno znamenje stoji sredi Begunj na Gorenjskem, severno ob poti k potoku Begunjščici, jugovzhodno pod cerkvijo in župniščem.
registrirana dediščinaEŠD 22578