Preskoči na vsebino

spomenik lokalnega pomena

Malenski vrh - Cerkev Marijinega vnebovzetja

Opis

Baročna cerkev s triosminskim prezbiterijem, zgrajena med 1703-05 na mestu gotske cerkve. Sklepniki podrte cerkve so vzidani na zunanji steni prezbiterija in notranji slavoločni steni. Veliki oltar je iz 1717, oltarna slika je iz Layerjeve delavnice.

Cerkev Marijinega vnebovzetja na Gori pod Malenskim vrhom

Viri pregledani

Cerkev Marijinega vnebovzetja na Gori pod Malenskim vrhom je baročna podružnična cerkev v občini Gorenja vas - Poljane. Prepoznavna je po zlatem oltarju iz leta 1717, starejših gotskih sklepnikih in povezavi s Tavčarjevim Cvetjem v jeseni.

Cerkev Marijinega vnebovzetja na Gori v ospredju gozdnate krajine; v ozadju sv. Primož na Gabrški gori.
Pogled na cerkev na Gori pod Malenskim vrhom, v ozadju sv. Primož na Gabrški gori. Miran Hladnik, objavljeno 9. januarja 2016, CC BY 4.0. Celoten kader je pretvorjen v WebP brez obreza. Izvirnik fotografije · CC BY 4.0

Gora in Malenski vrh nista ista navigacijska točka

Uradni register uporablja ime Malenski vrh, med sopomenkami pa izrecno navede Goro. Stavba stoji na Gori pod Malenskim vrhom in ima status spomenika lokalnega pomena. Ne gre za vaško cerkev sredi naselja Malenski Vrh, temveč za višje ležečo romarsko točko. Za njeno identiteto je odločilna evidenčna številka 2150, ne samo pogosto krajevno ime Gora. [1][5]

Od gotske predhodnice do baroka 1703–1705

Po odloku so na mestu starejše gotske stavbe med letoma 1703 in 1705 zgradili baročno cerkev. Prezbiterij se zaključuje s tremi stranicami osmerokotnika. Sklepniki podrte predhodnice so bili ponovno uporabljeni v zunanjih stenah prezbiterija in na notranji slavoločni steni. Banjasti obok s sosvodnicami nosi močan venčni zidec, obočne ploskve pa členijo vtisnjeni okraski z angelskimi glavami. [2]

Veliki zlati oltar je iz leta 1717; odlok njegovo poznejšo obnovo poveže s Štefanom Šubicem in letom 1863. Osrednjo sliko pripiše Layerjevi delavnici. Pri stranskih oltarjih posebej navede Andrejevo sliko Alojzija Šubica iz 1892 in Tomaževo sliko Štefana Šubica iz 1881. [2]

Sklepniki in dve fazi povečave

Župnijski popis na zunanjščini prepozna sv. Andreja, Marijo Kraljico z Detetom in sv. Katarino s kolesom. Pri figuralnih podobah v ladji dopušča baročni štukaturni nastanek; vseh zato ne razglaša za srednjeveške kamnoseške izdelke. Povečavo razdeli v dve fazi: leta 1703 novi prezbiterij, leta 1705 povečana ladja. Prezbiterij po navedenih notranjih merah meri 8,5 krat 6,4 metra in je visok 9 metrov. Ladjo opisuje z dolžino 13 metrov. [3]

Pripovedi na velikem oltarju

Za osrednjo sliko se po župnijskem popisu skriva niša s kipom Marije Kraljice z Jezusom. Ob njej stojita evangelista Matej in Janez. Višje je Jezusov krst v Jordanu, ob njem Luka in Marko. Zgornji del združuje Marijino kronanje s sv. Barbaro in Katarino, zaključek pa vstalega Kristusa. Oltar tako povezuje več prizorov in svetniških podob v večnadstropno celoto. Med drugo opremo popis našteje zvon Jakoba Boseta iz 1667, kovano ograjo okoli glavne oltarne mize in kristalni lestenec. [3]

Andrejevo sliko spremljata kipa sv. Jakoba in Antona z Jezusom, nad njima pa podoba sv. Aleša. Pri Tomaževem oltarju sta ob osrednji sliki Boštjan in Rok, višje pa Anton Puščavnik. Tretji stranski oltar prikazuje Ano, ki uči Marijo. [3]

Peš iz Javorij skozi Dolenčice

Uradna turistična krožna pot Javorje–Žetina–Javorje se začne pri gostilni Blegoš v Javorjah. Najprej se spusti v Dolenčice in gre mimo Ažbetove domačije, nato se začne vzpenjati proti Gori s cerkvijo. Z Gore nadaljuje mimo domačije Frtunc proti Dolenji in Gorenji Žetini. Povratek poteka mimo slapu Rancka, Koroščeve domačije in Brinj proti Malnu, nato skozi Murave nazaj v Javorje. [4]

Organizator za celoten krog navaja tri do štiri ure. Ta čas ne pomeni samo vzpona do cerkve. Za daljšo različico iz istega območja opisuje še odcep prek Črnega kala na Blegoš. [4]

Dostop po cesti in kulturni program

Projektna brošura Crngrob naokrog za avtomobilski dostop navaja Jazbine 10. Izrecno odsvetuje navigacijo samo na Malenski vrh, ker je od tam do cerkve označen peš dostop. Cestni opis iz smeri Poljan vodi prek Dolenčic in Javorij, nato ob smerokazu Žetina na gozdno cesto; druga možnost prihaja prek Starega vrha, Četene Ravni in Murav. Brošura omenja parkiranje pred mežnarijo. Dostopnost gozdne ceste in dovoljenost parkiranja je treba preveriti ob obisku. [5]

Ista programska knjižica je za 7. maja 2022 na Gori napovedala zbor Megaron, za 4. junija pa program Cappelle Carniole z drugimi sodelujočimi. Obe napovedi sodita v takratni koncertni cikel, ne v sedanji koledar dogodkov. [5]

Cerkev v Tavčarjevem Cvetju v jeseni

Gora ima prepoznavno mesto tudi v Tavčarjevi povesti. Pri odhodu na žegnanje Janez opozori Meto na zvonjenje, ona pa njegovemu pretirano planinskemu oblačilu ugovarja, dokler se ne preobleče. Ob romarskem shodu ji nato kupi okrašeno srce iz malega kruhka. V poznejšem prizoru slovesa pripovedovalec pri kraju Na Poklonu našteje štiri vidne cerkve: Mater Božjo na Gori, sv. Martina v Poljanah, Čabrače in Gabrško goro. To so prizori literarnega dela, ne zapisnik dogodkov iz zgodovine cerkve. [6]

Pogosta vprašanja

Kako se cerkev še imenuje?
Cerkev na Gori pod Malenskim vrhom. [1]
Kdaj je nastala baročna cerkev?
Med letoma 1703 in 1705. [2]
Iz katerega leta je veliki zlati oltar?
Iz leta 1717. [2]
Kdo je naslikal Andrejevo oltarno sliko?
Alojzij Šubic leta 1892. [2]
Katero točko brošura navaja za avtomobilsko navigacijo?
Jazbine 10, ne samo Malenski vrh. [5]
Koliko traja krožna pot iz Javorij?
Turistični opis za celoten krog navaja tri do štiri ure. [4]

Lega

Cerkev stoji na Gori pod Malenskim vrhom.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Gorenja vas-Poljane

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

  • Bukov Vrh pri Hotovlji - Cerkev Žalostne Matere božje

    15. stol., druga četrtina 18. stol., 1747

    Cerkev stoji na vrhu hriba (Bukov vrh), jugovzhodno od Hotovlje. Orientirana je nepravilno (sever - jug).

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 2146
  • Čabrače - Cerkev sv. Jedrti

    15. stol., prva četrtina 18. stol.

    Cerkev je postavljena na plato v strmem bregu severozahodno nad vasjo Čabrače.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 2583
  • Čabrače - Znamenje

    druga polovica 18. stol.

    Znamenje je postavljeno ob cesti, zahodno od hiše Čabrače 10.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 11035
  • Četena Ravan - Cerkev sv. Brikcija

    prva četrtina 16. stol., 18. stol., 1798, zadnja četrtina 19. stol.

    Cerkev je postavljena na strmem travnatem pomolu severno nad vasjo.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 1867
  • Gorenja Dobrava - Cerkev sv. Urbana

    prva četrtina 16. stol., 1510-1520, 18. stol.

    Cerkev stoji na Urbanskem griču, na jasi sredi gozda, jugovzhodno od vasi Gorenja Dobrava.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 2582
  • Gorenja vas - Cerkev sv. Janeza Krstnika

    druga polovica 17. stol., 18. stol.

    Cerkev stoji na vzhodnem robu vasi Trata.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 2580
  • Hotavlje - Cerkev sv. Lovrenca

    prva četrtina 16. stol., 1520, druga četrtina 17. stol., 1630, prva četrtina 18. stol., 1705, 1718

    Cerkev stoji med strmim hribom in potokom Kopačnica, jugozahodno od vasi Hotavlje.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 2581
  • Jarčje Brdo - Cerkev sv. Valentina

    16. stol., tretja četrtina 19. stol., 1854-1857

    Cerkev stoji ob poti iz Mlake nad Lušo v dolino in Zgornjo Lušo.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 1868
  • Javorje pri Delnicah - Cerkev sv. Tilna

    16. stol., prva četrtina 18. stol., 1710, prva četrtina 20. stol., 1921-1924

    Cerkev stoji južno od vasi, ob cesti proti Dolenčicam.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 1866

Vsa dediščina v občini Gorenja vas-Poljane