Metlika - Cerkev sv. Nikolaja

Baročna cerkev v južnem delu mestnega jedra

Nikolajeva cerkev stoji v južnem delu historičnega jedra Metlike. V registru nepremične kulturne dediščine je vpisana kot EŠD 2024. Baročna arhitektura je nastala po mestnem požaru leta 1705. Glavni oltar register umešča v drugo polovico 18. stoletja, stranska oltarja pa pripisuje Jerneju Jerebu in tretji četrtini 19. stoletja. Obok ladje je leta 1850 poslikal Domenico Fabris. [1]

Oltarji, križev pot in Baragova spovednica

Župnija pojasnjuje, da je bila sedanja cerkev posvečena leta 1759. Posebej izpostavlja Friderika Barago, ki je bil v Metliki kaplan v letih 1828–1830. Pri Josipu Egartnerju je naročil križev pot, ga plačal in sam obesil vseh štirinajst podob. [2]

V glavni oltar sta bili ob straneh vključeni dve spovednici. Tista na evangeljski strani je po župnijskem izročilu povezana z Baragovim spovedovanjem in se imenuje Baragova spovednica. Na desni cerkveni steni je tudi spominska plošča, vzidana ob stoletnici njegove smrti. V isti župnijski predstavitvi je opisana Baragova kapelica ob cesti pod Dolnjo Lokvico, povezana s slovesom ob odhodu v misijone leta 1830. [2]

Župnijska predstavitev med nekdanjimi metliškimi kaplani omenja tudi Antona Vovka. V mestu je služboval med letoma 1923 in 1926 ter se posvečal običajnemu pastoralnemu delu in Marijinim družbam. Pozneje je postal ljubljanski škof; ob povzdigu škofije v nadškofijo leta 1961 je postal nadškof. [2]

Nikolajeva cerkev v srednjeveških zapisih

Höfler omembo mestne Nikolajeve cerkve leta 1334 povezuje z zagrebškim popisom cerkva. Tedaj je navedena kot podružnica cerkve pri Treh farah v trgu. Starejše župnijsko središče in današnja mestna cerkev zato v srednjeveških dokumentih nista ista stavba. [3]

Za leto 1466 avtor našteva več oltarnih posvetitev: Katarino, Elizabeto, Rešnje telo, Marijino oznanjenje, Andreja in Barbaro. Omenja še Jakoba in Jurija ter ustanavljanje beneficijev. To pokaže razvejano bogoslužno življenje pred poznejšimi požari in baročno gradnjo. Höfler sedanje leto 1759 povezuje z napisom nad glavnim portalom, oblikovanim kot kronogram. V njem so letnico zapisali z izbranimi črkami, ki imajo tudi vrednosti rimskih številk. [3]

Kje raziskovati zgodovino župnijskih prebivalcev

Nadškofijski arhiv Ljubljana ima na portalu Matricula objavljen imenik metliških matičnih knjig. Katalog zajema krstne, poročne in mrliške knjige ter krstni indeks v razponu od leta 1705 do 1908. Najstarejši vpisani krstni indeks ima signaturo 01410, krstna knjiga za leta 1705–1712 pa 01411. [4]

Arhivska predstavitev navaja tudi staro ime Möttling. Med historično matično območje uvršča Metliko, Rosalnice, Božakovo, Drašiče, Lokvici, Trnovec in druga naselja. Tak seznam je pomemben pri iskanju starejših družinskih podatkov, saj današnji naslov raziskovane osebe ni nujno enak nekdanjemu župnijskemu območju. Katalog je izhodišče; tukaj ne objavljamo podatkov posameznikov iz matičnih vpisov. [4]

Cerkev na razglednici iz leta 1902

Ljudska knjižnica Metlika na portalu Kamra hrani opis razglednice s pogledom na Nikolajevo cerkev, župnišče in komendo z južne strani. Razglednico je založil trgovec Anton Mucha, poštni podatek pa izpričuje, da je bila 3. decembra 1902 poslana na Dunaj. [5]

Knjižnični opis komendo poveže z današnjim Domom starejših občanov Metlika. Razglednica je dokument stavbne skupine ob cerkvi v začetku 20. stoletja. Omogoča zgodovinsko primerjavo mestnega roba in povezanosti cerkvene ter redovne arhitekture. Na tej strani je prikazana ločeno licencirana sodobnejša fotografija, ne knjižnična razglednica. [5]

Spoznajte še grad in Tri fare

Občinska predstavitev Metlike med ključnimi mestnimi stavbami izpostavlja grad z Belokranjskim muzejem ter bližnji Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča. Farno Nikolajevo cerkev opredeljuje kot baročno. Ogled cerkvene zunanjščine lahko zato povežete s sprehodom med osrednjimi kulturnimi ustanovami starega jedra. [6]

V bližnjih Rosalnicah stojijo Tri fare, skupina treh gotskih in pozneje barokiziranih cerkva. Občina pri cerkvi Žalostne Matere božje posebej navaja orgle iz leta 1753 iz ljubljanske delavnice Ioanesa Eisla. To je druga lokacija od Nikolajeve cerkve v Metliki; dragocenih orgel zato ne pripisujemo mestni cerkvi. [6]

Kako so v mesto pripeljali Samassove zvonove

Objava starejših kroniških zapisov v reviji Kronika ohranja pripoved o novih zvonovih za Nikolajevo cerkev sredi 19. stoletja. Iz Ljubljane jih je pripeljal Franc Ivanetič. Nasproti so jim šli godci in meščani; pri sv. Martinu je dekan Vincenc Vovk pričakal sprevod, Jurij Smuk pa je v imenu župnije izrekel zahvalo. Ob približevanju zvonov so zvonile tudi okoliške cerkve. [7]

Uredniška opomba kot livarja določi Antona Samasso in po poročilu Novic navede skupni strošek pet tisoč goldinarjev. Omeni tudi napis na največjem zvonu s prošnjo za varstvo pred točo. Oba večja zvonova sta bila med prvo svetovno vojno prelita za vojaške potrebe. Gre za zgodovinsko garnituro, ne popis današnjih zvonov. [7]

Pogosta vprašanja

Kdo je poslikal obok Nikolajeve cerkve?

Domenico Fabris, leta 1850. [1]

Kdaj je Baraga kaplanoval v Metliki?

Med letoma 1828 in 1830. [2]

Kdaj se cerkev omenja v zagrebškem popisu?

Leta 1334. [3]

Kje najdem imenik metliških matičnih knjig?

Pri Nadškofijskem arhivu Ljubljana na portalu Matricula Online. [4]

Kdaj je bila poslana razglednica s cerkvijo in komendo?

3. decembra 1902 na Dunaj. [5]

Ali so Tri fare ista cerkev?

Ne, gre za tri cerkve v bližnjih Rosalnicah. [6]