Metlika - Cerkev sv. Roka

Pokopališka cerkev z dvema zvonikoma

Uradni register cerkev sv. Roka opredeljuje kot centralno zasnovano dvostolpno stavbo. Njena evidenčna številka je EŠD 2028. Načrte pripisuje metliškemu dekanu Vincencu Vovku, kot leto gradnje pa navede 1858. Oltarna neobaročna oprema sodi v drugo polovico 19. stoletja, notranjščino pa je po registrskem opisu leta 1894 poslikal F. Blaznik. Cerkev ima posebno vlogo ob metliškem pokopališču, v primerjavi z Nikolajevo župnijsko cerkvijo v starem mestnem jedru. [1]

Rok, Jurij in Florijan

Župnijski opis predstavi tri oltarje. Glavni je posvečen sv. Roku, ki je upodobljen z oljno sliko in lesenim kipom. Stranska oltarja sta posvečena Juriju in Florijanu. Nad Rokovo podobo je slika Marije sedem žalosti; pri Jurijevem oltarju je leseni kip Svetega Duha, pri Florijanovem pa podoba Srca Jezusovega. [2]

V prezbiteriju župnija našteva prizore Jezusa sodnika, vstajenja in vernih duš, ki prosijo za pomoč. V kupoli je Marijino kronanje. Oprema tako povezuje svetniške zavetnike s temami sodbe, vstajenja in upanja za umrle. Župnijska predstavitev je do avtorstva nekaterih del zadržana: pripis Jerebu označuje kot verjeten. [2]

V župnijskem opisu je ohranjen še zapis metliškega prošta Cirila Lekšana iz leta 1954 o florijanovem. Četrti maj je bil za mesto zaobljubljeni praznik; pri Florijanovem oltarju je bila maša, naslednjo nedeljo pa Florijanovo žegnanje. Lekšan je opisal, da se je ta pobožnost od leta 1941 postopoma opuščala. [2]

Kronogram in različno datiranje prezidave

Starejši kroniški zapis Janeza Navratila, objavljen z opombami leta 1955, pod letom 1843 opisuje zidavo nove Rokove cerkve z dvema stolpoma po odstranitvi stare. Načrt in vodenje gradnje pripiše dekanu Vincencu Vovku. Uredniška opomba pri vhodnem kronogramu prav tako razbere letnico 1843. [3]

Župnijska spletna predstavitev isti kronogram povezuje z letom 1844, register pa današnjo stavbo datira v 1858. Razlike ohranjamo pripisane posameznim virom; ne sestavljamo iz njih navidezno zanesljivega enotnega datuma. [3]

Ista objava starih zapisov in opomb predstavlja tudi bratovščino Kristusovega telesa. V zadnjem obdobju svojega delovanja je skrbela za pokope članov in svojcev. Njeno skrinjico, listine in poslovne knjige je ob objavi hranil Belokranjski muzej. Pokopališka dejavnost je tako dokumentirana tudi skozi zgodovino mestnega združevanja. [3]

Dularjeve opombe zabeležijo še dekanovo sajenje murv za sv. Rokom leta 1838. Vovk je spodbujal sviloprejstvo; ob objavi leta 1955 se je kraj za cerkvijo še imenoval Murvež. Zapis ohranja sled nekdanje gospodarske rabe pokopališke okolice. [3]

Kristus – osameli popotnik ob pokopališču

Pri sv. Roku stoji bronasti Kristus – osameli popotnik, delo metliškega kiparja Alojza Gangla. Zavod Metlika ga predstavlja kot kiparjevo zadnje delo, ki ga je podaril domačemu mestu. Gangl je živel med letoma 1859 in 1935, se šolal na dunajski akademiji ter ustvarjal v Ljubljani, na Dunaju in v Pragi. [4]

Kiparjeva rojstna hiša je v mestnem jedru blizu Nikolajeve cerkve. Zavod med njegovimi drugimi deli izpostavlja Vodnikov spomenik in skulpture na pročelju ljubljanske Opere, njegovo prvo javno delo pa umesti k Trem faram. Obisk pokopališča zato povezuje cerkveno stavbo in pomembno sled domačega kiparskega ustvarjanja. [4]

Razširitev pokopališča leta 2025

Občinsko poročilo, objavljeno 18. novembra 2025, opisuje predajo novega dela pokopališča namenu. Novomeški škof Andrej Saje je ob tem daroval mašo in blagoslovil razširjeni prostor. Ureditev je sledila vzorcu že obstoječega pokopališča. [5]

Z naložbo so pridobili 91 žarnih mest, pet dvojnih in petnajst enojnih grobov. Občina je navedla vrednost 27.400 evrov in financiranje iz občinskega proračuna. Podatek se nanaša na to konkretno razširitev, ne na strošek gradnje cerkve ali najema posameznega groba. Poročilo kaže, da ima prostor pri sv. Roku poleg dediščinske tudi dejavno pokopališko funkcijo. [5]

Sv. Rok v metliški župniji

Arhivski imenik Nadškofijskega arhiva Ljubljana sv. Roka navaja med podružnicami župnije sv. Nikolaja v Metliki. Ob njem so med drugim cerkve v Rosalnicah, Božakovem, Drašičih in Vidošičih ter mestna cerkev sv. Martina. Imenik pri Roku izrecno dopiše pokopališče. [6]

Za raziskovanje družinske zgodovine arhiv na portalu Matricula popisuje metliške krstne, poročne in mrliške knjige v razponu 1705–1908. Staro krajevno ime je Möttling. Historično matično območje je obsegalo tudi okoliške vasi; imenik je zato uporaben širše od današnjega mesta. Rokova cerkev je del tega cerkvenega in pokopališkega okolja, ne samostojna župnija. [6]

Katalog med drugim vključuje mrliško knjigo 01433 za leta 1843–1867 ter starejšo 01425 za obdobje 1720–1739. Gre za župnijski matični knjigi, ne današnji seznam prostih grobnih mest. [6]

Pogosta vprašanja

Po kom so bili narejeni načrti za cerkev?

Register jih pripisuje dekanu Vincencu Vovku. [1]

Komu sta posvečena stranska oltarja?

Svetemu Juriju in svetemu Florijanu. [2]

Ali viri navajajo enako letnico gradnje?

Ne; kroniška objava navaja 1843, župnijska stran 1844, register pa 1858. [3]

Kdo je izdelal kip Kristus – osameli popotnik?

Kipar Alojz Gangl. [4]

Kaj je prinesla razširitev pokopališča leta 2025?

91 žarnih mest, pet dvojnih in petnajst enojnih grobov. [5]

Ali je sv. Rok župnijska cerkev?

Ne, v arhivskem imeniku je podružnica župnije sv. Nikolaja. [6]