Ovsiše - Cerkev sv. Nikolaja

Baročna stavba z gotskim zahodnim zidom

Enoladijska cerkev ima obokano pravokotno ladjo, poligonalni prezbiterij in zvonik na južni strani. Register posebej opozori, da je zahodna stena ladje v jedru še gotska. Drugi deli stavbe so baročni, enako tudi poslikave prezbiterija in oprema. Stavba je registrirana dediščina EŠD 2098. [1]

Zvonik torej ni preprosto postavljen pred sredino zahodne fasade, temveč ob strani ladje. Pri arhitekturnem ogledu sta pomembna tako ohranjeni zahodni zid kot odnos med ladjo, južnim stolpom in večstranim prezbiterijem. [1]

Starejša omemba in nastanek župnije

Höfler pri cerkvi navede omembo iz leta 1481 ter jo opiše kot barokizirano. Vikariat s podružnico na Češnjici je nastal leta 1731, župnija pa leta 1862. [2]

Miklavžev in Urbanov oltar v 17. stoletju

Leta 1631 sta v vizitacijskem popisu navedena oltarja sv. Miklavža in sv. Urbana. Ob pregledu leta 1668 je cerkev že imela nov lesen strop v ladji. Urbanovega oltarja tedaj ni bilo več, svetnikov kip pa so prenesli na glavni Miklavžev oltar. [3]

Pred cerkvenimi vrati je stala odprta lopa brez stropa. Vizitatorju se freske v ladji niso zdele primerne in je zahteval beljenje. To je zapis o tedanji presoji in posegu, ne opis današnje ohranjenosti stenskih slik. Popis tako dokumentira spremembo od dveh oltarjev k enemu. [3]

Duhovnik, učitelj in nekdanji zvonovi

Lavtižar v poglavju z naslovom Olše opiše Antona Nepomuka Weihnachta, ki je tu služboval med letoma 1772 in 1789. Poleg verskega pouka je otroke učil branja, pisanja in računanja; v cerkvi so v njegovem času postavili tri nove oltarje. Po Lavtižarjevem opisu je poskrbel tudi za cerkveno petje, prvo nadstropje župnišča ter sadno drevje na župnijskem vrtu. [4]

Ob izidu knjige leta 1897 je avtor navedel zvonove s premeri 97, 73 in 64 centimetrov. Velikega pripiše Janezu Jakobu Samassi, srednjega Benediktu Huettererju, malega Vincencu Samassi. Uliti so bili v letih 1790, 1750 in 1811; malega so leta 1824 kupili v Kovorju. Te historične navedbe ne pomenijo preverjenega popisa današnjih zvonov. [4]

Lavtižar opiše tudi gradbene posege Gašperja Šokliča med njegovim službovanjem v letih 1820–1830. Uredil je novo zakristijo, povečal pokopališče in namesto lesenega postavil zidani pevski kor. Popravila so zajela tudi župnišče. [4]

Obnovitvena dela v letih 1995 in 1998

Župnijska predstavitev opisuje obnovo Miklavževe cerkve, začeto leta 1995. Novo streho sta dobila zvonik in celotna cerkev, izdelali so tudi novo fasado. Domačini so veliko dela opravili sami. Obnovo je ob koncu misijona 29. oktobra 1995 blagoslovil prelat Ivan Merlak. [5]

Leta 1998 so dela nadaljevali z drenažo in prezračevalnim jaškom. Ista predstavitev navaja, da so po vojnem uničenju župnišča v župnišče preuredili hlev ter stavbo v osemdesetih letih povečali. Uničenje župnišča datira na 2. februar 1945 in ga poveže z miniranjem ter požigom. Tedanji župnik Jožef Ocepek je moral zato prebivati drugje. Župnišče in cerkev sta torej doživljala različne obnovitvene posege. [5]

Župnijski zapis omenja tudi popravila po udaru strele: namestitev strelovoda, obnovo strehe in fasade ter nove klopi in spovednico v cerkvi. Za te posege ne navaja samostojne letnice. [5]

Za dostop župnijska stran navede avtobusno postajo v Podnartu, od katere predlaga nadaljevanje peš. Njen približek dobrih tisoč korakov je opis poti, ne geodetsko izmerjena razdalja. Aktualni vozni red preverite pri prevozniku. [5]

Studenec in tradicija sv. Valentina

Turizem Radovljica cerkev poveže z mestom nekdanjega izvira studenca. Zvezo med vodo in posvetitvijo Miklavžu predstavi previdno kot možno razlago: svetnik velja za zaščitnika ribičev in mornarjev ter priprošnjika proti poplavam. [6]

V stranskem oltarju je sv. Valentin, h kateremu so prihajali romarji ob njegovem godu. Turistični opis pri zunanjščini izrecno navaja rekonstrukcijo izvirne poslikave z bogato poznobaročno dekoracijo prezbiterija. [6]

Župnijske knjige od leta 1730

Arhivski katalog Matricula vsebuje 14 knjig in kazal za Ovsiše v skupnem razponu 1730–1880. Krstni zvezek 01660 zajema leta 1730–1793, mrliški 01663 leta 1731–1792 in poročni 01666 prav tako leta 1731–1792. [7]

Historično matično območje obsega Brezovico, Češnjico pri Kropi, Dobravico, Ovsiše, Poljšico pri Podnartu in Rovte. Katalog izrecno opozori na starejšo pripadnost župniji Kranj - Šmartin ter navaja staro ime Ouschische. Podružnica je cerkev sv. Tomaža na Češnjici. [7]

Naslov župnije in podružnica

Župnijski imenik navaja naslov Ovsiše 30, 4244 Podnart in pripadnost Nadškofiji Ljubljana. Kot podružnično cerkev našteje sv. Tomaža na Češnjici. Pri izbiri zemljevida uporabite Ovsiše pri Podnartu, saj se ime Nikolajeve cerkve pojavlja tudi v številnih drugih krajih. [8]

Pogosta vprašanja

Kje je gotski ostanek cerkve?

V jedru zahodne stene ladje. [1]

Katero zgodnjo omembo navaja Höfler?

Leto 1481. [2]

Kateri oltar je bil do leta 1668 odstranjen?

Urbanov; kip so prenesli na glavni oltar. [3]

Kdaj je bila blagoslovljena obnova iz leta 1995?

29. oktobra 1995. [5]

Katerega romarskega svetnika navaja turistični opis?

Sv. Valentina. [6]

Kdaj se začnejo katalogizirane matične knjige?

Leta 1730. [7]