registrirana dediščina
Podbrezje - Cerkev sv. Jakoba
Opis
V jedru gotska arhitektura, prezidana 1654 in v 18. stol. Ladja s stranskima kapelama in prezbiterij sta banjasto obokana s sosvodnicami. Zvonik na severu. Baročna oprema, oltarji P. Žiwobski, slike: L. Layer, M. Bradaška, V. Tušek.
Cerkev sv. Jakoba v Podbrezjah: baročni oltarji in zgodovina
Viri pregledani
Župnijska cerkev sv. Jakoba starejšega v Podbrezjah združuje gotsko stavbno jedro, baročno preureditev in kiparsko opremo Petra Žiwobskega. Razlikuje se od bližnje romarske cerkve Žalostne Matere Božje na Taboru.

Gotsko jedro in baročni prostor
Register kulturne dediščine uvršča cerkev med stavbe z gotskim jedrom, prezidane leta 1654 in v 18. stoletju. Ladja ima dve stranski kapeli. Tako ladjo kot prezbiterij prekriva banjasti obok s sosvodnicami, zvonik pa stoji na severni strani. Notranja prostornina torej ni preprosto ponovitev prvotne srednjeveške zasnove. [1]
Med opremo register navede oltarje Petra Žiwobskega ter slike L. Layerja, M. Bradaška in V. Tuška. Cerkev je vpisana kot samostojna enota EŠD 2114. [1]
Kaj potrjujejo najstarejše omembe
Höfler navede cerkev sv. Jakoba v popisu cerkva in ključarjev radovljiškega gospostva iz leta 1464, beneficij pa v dokumentu iz leta 1484. Florijan je kot podbreški duhovnik izpričan 7. oktobra 1494. Do jožefinskih reform se je ustanova pogosto imenovala župnija, vendar jo je vodil od kranjskega župnika odvisen vikar. [2]
Avtor izrecno opozori, da listine iz leta 1502 ne smemo razumeti kot začetka vikariata, kakor jo je razlagal Lavtižar. Prva dokumentirana sled cerkve zato ni ne leto 1502 ne baročna prezidava. [2]
Trije oltarji pred sedanjo opremo
Vizitacija leta 1631 je popisala oltarje sv. Jakoba, Device Marije in sv. Andreja. Leta 1665 je imel Jakobov oltar nov nastavek, ob Marijinem pa je delovala bratovščina, ustanovljena z dovoljenjem škofa Tomaža Hrena. Istega leta je zabeležen nakup zvona in dolg 170 goldinarjev. [3]
Popis iz leta 1685 podrobneje opiše pozlato: Jakobov oltar je bil v celoti pozlačen in je imel na sredi svetnikov kip. Enako je bil pozlačen Marijin oltar z Marijinim kipom, Andrejev pa je bil podoben svojemu paru. Takrat so pri župniji našteli tri podružnice. Ti popisi so starejši od kiparske celote, ki jo krajevna predstavitev povezuje s Petrom Žiwobskim. [3]
Peter Žiwobski in razporeditev svetnikov
Daca Perne v opisu notranjosti predstavi tri slogovno usklajene oltarje. V osrednji niši glavnega je sv. Jakob s štirimi angeli; obhodna loka spremljata sv. Boštjan in sv. Rok. Severni stranski oltar je Marijin, ob njem stojita njena starša sv. Ana in sv. Joahim. Južni je posvečen sv. Janezu Nepomuku, s svetima Janezom in Pavlom ob straneh. [4]
Ista predstavitev posebej izpostavi baročnega kiparja Petra Žiwobskega. V Podbrezjah je dokumentirana njegova poroka leta 1782 in rojstvo štirih otrok; po letu 1786 sledov o njem v kraju ni več. Krajevni opis njegovo preselitev povezuje z dokončanimi naročili in iskanjem novega dela. [4]
Zvonovi v Lavtižarjevem popisu iz leta 1901
Lavtižar je izmeril tri zvonove s premeri 119, 110 in 88 centimetrov. Največjega je pripisal Ivanu Jakobu Samassi in letu 1772, srednjega Benediktu Huettererju ter letu 1744. Na najmanjšem je prebral letnico 1664, imena livarja pa ni našel. To je zgodovinski popis pred prvo svetovno vojno, ne potrjeno današnje stanje zvonika. [5]
Franc Pirc in prostor ob župnišču
Jožef Perne podbreško službovanje Franca Pirca umešča med letoma 1830 in 1835. Pirc je na novo pozidal župnišče, osnoval drevesnico in spodbujal sajenje plemenitih sadnih sort. V Podbrezjah je napisal drugi del svojega sadjarskega priročnika Krajnjski vertnar. [8]
Leta 1835 je odšel v Severno Ameriko, vendar je ohranil dopisovanje s Podbrežani, ki so mu pošiljali semena in cepiče. Ob župnišču so mu domačini leta 2003 postavili spomenik. Golob in jabolko na njem povezujeta njegovo misijonsko ter sadjarsko delo. [8]
Knjige za zgodovino podbreške župnije
Matricula v katalogu Nadškofijskega arhiva Ljubljana za Podbrezje ponuja 30 knjig in kazal s skupnim razponom 1650–1895. Najstarejši krstni zvezek ima signaturo 01686 in zajema leta 1650–1674; mrliški 01695 leta 1650–1740, poročni 01701 pa leta 1651–1724. [6]
Historično matično območje sestavljajo Bistrica, Britof, Dolenja vas, Podtabor, Srednja vas in Žvirče. Staro ime kraja je v katalogu zapisano kot Birkendorf. Podružnica je navedena z obema zavetnikoma: sv. Benedikt in Žalostna Mati Božja na Taboru. [6]
Župnijska cerkev in bližnji Tabor
Župnijski imenik uvršča Podbrezje v Nadškofijo Ljubljana ter kot farnega zavetnika navaja apostola Jakoba starejšega. Kontaktni naslov župnije je Podbrezje 151, 4202 Naklo. To je župnijski kontakt, ne objavljen odpiralni čas notranjosti. Za dogovor o ogledu oziroma aktualni obred preverite župnijska oznanila. [7]
Pogosta vprašanja
- Ali je to ista cerkev kot na Taboru?
- Ne. Jakobova je župnijska, taborska pa njena podružnica. [7]
- Kdaj je cerkev sv. Jakoba že dokumentirana?
- Höfler navaja popis iz leta 1464. [2]
- Kdo je izdelal pomemben del kiparske opreme?
- Baročni kipar Peter Žiwobski. [4]
- Kateri oltarji so popisani leta 1631?
- Jakobov, Marijin in Andrejev. [3]
- Kateri je najstarejši katalogizirani krstni zvezek?
- 01686, za leta 1650–1674. [6]
- Zakaj ob župnišču stoji Pirčev spomenik?
- Pirc je tu deloval kot duhovnik in sadjar; spomenik so postavili leta 2003. [8]
Viri predstavitve
- RNPD – Podbrezje, cerkev sv. Jakoba, EŠD 2114
- Janez Höfler – Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij: Kranjska, 2015
- Ana Lavrič – Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja, 2007
- Daca Perne ter Daca in Jožef Perne – Cerkvi, Podbrezje.si
- Josip Lavtižar – Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Kranj, 1901
- Nadškofijski arhiv Ljubljana – Podbrezje, Matricula Online
- Družina – Župnija Podbrezje
- Jožef Perne – Franc Pirc, Podbrezje.si
Lega
Cerkev stoji v severnem delu zaselka Britof, zahodno od ceste Kranj-Jesenice.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Naklo
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Bistrica pri Naklem - Kapelica ob hiši Bistrica 5
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji na Jurčkovem klancu, pri zadnji hiši ob cesti Bistrica-Naklo (Bistrica 5).
registrirana dediščinaEŠD 16545Bistrica pri Naklem - Mubijeva kapelica
19. stol. (domnevno), tretja četrtina 20. stol., 1971
Kapelica stoji desno ob cesti Bistrica - Podbrezje, pred mostom čez Tržiško Bistrico.
registrirana dediščinaEŠD 16544Naklo - Cerkev sv. Petra
tretja četrtina 18. stol., 1755
Cerkev stoji v jedru gručastega naselja.
registrirana dediščinaEŠD 2073Naklo - Kapelica na Pivki
prva četrtina 20. stol., 1924
Kapelica z nišo stoji ob manjšem vaškem križišču, v neposredni bližini hiš Pivka 22, 20 in 27, severno ob regionalni cesti Kranj - Jesenice.
registrirana dediščinaEŠD 16436Naklo - Kapelica pri hiši Glavna cesta 5
prva polovica 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1905
Kapelica stoji ob Španovi domačiji, med hišama Glavna cesta 3 in 5.
registrirana dediščinaEŠD 16439Naklo - Kapelica pri hiši Glavna cesta 63
druga četrtina 20. stol., 1940, prva četrtina 21. stol., 2001
Kapelica stoji na Pivki vzhodno ob Glavni cesti pod Gradiščem ali Štucljem, južno od domačije Glavna cesta 63 (prej Cesta 26. julija 63).
spomenik lokalnega pomenaEŠD 5163Naklo - Kapelica sredi vasi
tretja četrtina 18. stol., 1765, zadnja četrtina 20. stol., 1992
Kapelica stoji sredi starega dela Naklega, severozahodno ob križišču Glavne ceste in Krakovega.
registrirana dediščinaEŠD 16437Naklo - Kapelica sv. Antona Padovanskega
prva polovica 19. stol.
Kapelica stoji zahodno od naselja, na koncu ulice Krakovo, pri cestnem nadvozu proti Strahinju.
registrirana dediščinaEŠD 16438Naklo - Razpelo na Pivki
prelom 19. stol. in 20. stol., prva četrtina 21. stol.
Razpelo je stalo ob vaškem križišču na Pivki, severno od hiše Glavna cesta 72.
registrirana dediščinaEŠD 16440