registrirana dediščina
Podbrezje - Cerkev Žalostne Matere božje
Opis
Gotska arhitektura, ki je bila v letih 1682 in 1931 prezidana. Gotski prezbiterij je arhitekturno poslikan in podaljšan v baročno ladjo. Oprema je iz 18. stol. Layerjeve slike in križev pot.
Taborska cerkev v Podbrezjah: Žalostna Mati Božja
Viri pregledani
Cerkev Žalostne Matere Božje na Taboru v Podbrezjah stoji v nekdanjem protiturškem zavetju. Poznana je tudi po starejšem zavetniku sv. Benediktu, romarski tradiciji, baročnih oltarjih in poslikavah Izidorja Moleta.

Gotski prezbiterij in poznejše prezidave
Register cerkev opredeli kot gotsko stavbo, prezidano leta 1682 in 1931. Gotski prezbiterij z arhitekturno poslikavo se nadaljuje v baročno ladjo. Njena današnja zasnova tako združuje dve stavbni obdobji. Oprema je iz 18. stoletja, med umetninami pa so v registru posebej navedene Layerjeve slike in križev pot. [1]
Cerkev ima svojo registrsko oznako EŠD 2115. Taborski kompleks poleg nje vsebuje še druge stavbe in znamenja; njihova navzočnost ne pomeni, da gre za eno samo stavbo ali za isto registrsko enoto. [1]
Od sv. Benedikta do Marijine božje poti
Höfler cerkev sv. Benedikta na Taboru navede ob listini iz leta 1502. Letnico prezidave 1682 poveže z napisom nad glavnim vhodom, ustanovitev bratovščine Žalostne Matere Božje pa z letom 1770. Ob vizitaciji leta 1771 sta bila pri cerkvi dva beneficiata, duhovnika z dohodkom iz ustanove. [2]
Božji grob in romarji v starejšem popisu
Lavtižar je v knjigi iz leta 1901 zapisal, da je vikar Matija Josip Jencen leta 1728 dobil dovoljenje za postavitev Božjega groba. Opisal je tudi bakreno ploščico za tisk romarskih podobic in podobo Marije z mrtvim Jezusom v naročju ter sedmimi meči v srcu. [5]
Izmeril je 22 metrov dolgo in 6,90 metra široko cerkev z ožjim prezbiterijem. Na kamnitih vhodnih stebrih sosednje kapele je prebral letnico 1694. To so podatki njegovega historičnega ogleda, ne novo merjenje prostorov. [5]
Kaj o obrambi pove vizitacija leta 1668
Vizitacijski zapis iz leta 1668 opisuje visoko obzidje, trdna vrata in dvižni most nad jarkom. Soseska je v utrjenem prostoru hranila svoje imetje ob nevarnosti turških vpadov. Obrambna vloga Tabora je torej zapisana tudi v cerkvenem ogledu, ne samo v poznejših krajevnih zgodbah. [3]
Isti popis pri Benediktovem oltarju omenja neustrezno podobo mladeniča v kratki togi in škornjih ter zahteva zamenjavo s kipom zavetnika. Poleg njega sta omenjena Miklavžev in Anin oltar. Na zadnjem je začasno stal Marijin kip iz župnijske cerkve, dokler ne bi preskrbeli ustreznega nastavka. Leta 1631 so bili trije oltarji popisani kot Benediktov, Miklavžev in Marijin. [3]
Moletove freske in slikarska oprema
Krajevna avtorja Daca in Jožef Perne poslikavo prezbiterija pripisujeta Izidorju Moletu in letu 1958. Upodobitve sedmih Marijinih žalosti spremljajo prizori iz vsakdanjega življenja in cvetlični motivi pod oboki. V neposlikani glavni ladji izpostavita Brezmadežno Ivane Kobilce in Smrt sv. Frančiška Ksaverja Leopolda Layerja. [4]
Prvotne taborske orgle in bronasti zvonovi so bili po njunem opisu odvzeti med prvo svetovno vojno. [4]
Kapela in Marijina podoba ob cerkvi
Krajevna predstavitev Tabora umešča kapelo severovzhodno ob cerkvi in jo povezuje z nekdanjim obrambnim stolpom. Čaščenje Žalostne Matere Božje v prenovljeni kapeli začne z letom 1694. Leta 1762 je bil Marijin kip zaradi premajhnega prostora prenesen v cerkev. [8]
Na glavnem oltarju je Marija sedem žalosti, pod oltarno mizo Božji grob, nad Marijo pa sv. Benedikt. Starejši zavetnik tako ni izginil iz notranje ikonografije. Kapela je samostojen del taborskega prostora; ne gre za prezbiterij cerkve. [8]
Rojčeve orgle z Ovsiš in taborski meh
Nataša Kne v občinskem glasilu decembra 2015 pojasni izvor sedanjega zgodovinskega instrumenta. Rojčeve orgle iz leta 1860 so do leta 2009 uporabljali v župnijski cerkvi na Ovsišah, leta 2013 pa so jih prenesli na Tabor. Njihova obnova in preselitev sta stali 25.000 evrov; obnovitvena dela so bila zaupana Tomažu Močniku. [9]
Od prvih taborskih orgel sta na podstrešju ostala dva mehova. Našel ju je župnik Janez Rihar, enega pa so vgradili v preseljeni instrument. Ob blagoslovu decembra 2013 je tako v cerkvi ponovno zazvenelo delo domačega orglarja, združeno z ohranjenim delom prvotnih taborskih orgel. [9]
Povezava s podbreško faro in njenimi knjigami
Nadškofijski arhiv na Matriculi cerkev na Taboru vodi kot podružnico župnije Podbrezje ter ohranja oba zavetnika: sv. Benedikta in Žalostno Mater Božjo. Staro ime župnijskega kraja je Birkendorf. [6]
Podbreški katalog vsebuje 30 matičnih knjig in kazal iz obdobja 1650–1895. Historično območje zajema Bistrico, Britof, Dolenjo vas, Podtabor, Srednjo vas in Žvirče. Najzgodnejša krstna knjiga, signatura 01686, pokriva leta 1650–1674. To je skupni župnijski katalog, ne poseben niz samo za taborske romarje. [6]
Pravi naslov za župnijski stik
Župnijski imenik razlikuje med farno cerkvijo sv. Jakoba in njeno taborsko podružnico sv. Benedikta ter Žalostne Matere Božje. Podbreška župnija sodi v Nadškofijo Ljubljana; njen kontaktni naslov je Podbrezje 151, 4202 Naklo. Naslova župnije ne zamenjajte z lego taborske cerkve na vzpetini. [7]
Tabor kot cilj Ivanine poti
Kulturno društvo Tabor je za Dneve evropske kulturne dediščine septembra 2024 opisalo pot od prve informacijske table na pročelju Kulturnega doma do Tabora. Vmes je vključilo spominsko sobo Mimi Malenšek, vilo, povezano z Ivano Kobilco, spominski park, Jakobovo cerkev in vaške kapelice. Obisk obeh podbreških cerkva je tako mogoče povezati z literarno in slikarsko dediščino kraja. Objavljeni datumi vodenj so arhivski, ne veljaven današnji urnik. [10]
Pogosta vprašanja
- Kdo je starejši zavetnik taborske cerkve?
- Sv. Benedikt. [2]
- Kdaj je dokumentirana Marijina bratovščina?
- Höfler njeno ustanovitev datira v leto 1770. [2]
- Kaj je varovalo taborski vhod leta 1668?
- Trdna vrata in dvižni most nad jarkom. [3]
- Kdo je poslikal prezbiterij?
- Izidor Mole leta 1958. [4]
- Od kod so prišle orgle, obnovljene leta 2013?
- Z Ovsiš; izdelal jih je Peter Rojc. [9]
- Ali gre za župnijsko cerkev?
- Ne, taborska je podružnica podbreške Jakobove cerkve. [7]
Viri predstavitve
- RNPD – Podbrezje, cerkev Žalostne Matere božje, EŠD 2115
- Janez Höfler – Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij: Kranjska, 2015
- Ana Lavrič – Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja, 2007
- Daca Perne ter Daca in Jožef Perne – Cerkvi, Podbrezje.si
- Josip Lavtižar – Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Kranj, 1901
- Nadškofijski arhiv Ljubljana – Podbrezje, Matricula Online
- Družina – Župnija Podbrezje
- Daca Perne – Tabor, Podbrezje.si
- Nataša Kne – Rojčeva orglarska delavnica, Glas občine Naklo, december 2015
- Kulturno društvo Tabor Podbrezje – Vodenje po Poti kulturne dediščine Podbrezje, 2024
Lega
Cerkev stoji na konglomeratnem osamelcu sredi vasi.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Naklo
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Bistrica pri Naklem - Kapelica ob hiši Bistrica 5
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji na Jurčkovem klancu, pri zadnji hiši ob cesti Bistrica-Naklo (Bistrica 5).
registrirana dediščinaEŠD 16545Bistrica pri Naklem - Mubijeva kapelica
19. stol. (domnevno), tretja četrtina 20. stol., 1971
Kapelica stoji desno ob cesti Bistrica - Podbrezje, pred mostom čez Tržiško Bistrico.
registrirana dediščinaEŠD 16544Naklo - Cerkev sv. Petra
tretja četrtina 18. stol., 1755
Cerkev stoji v jedru gručastega naselja.
registrirana dediščinaEŠD 2073Naklo - Kapelica na Pivki
prva četrtina 20. stol., 1924
Kapelica z nišo stoji ob manjšem vaškem križišču, v neposredni bližini hiš Pivka 22, 20 in 27, severno ob regionalni cesti Kranj - Jesenice.
registrirana dediščinaEŠD 16436Naklo - Kapelica pri hiši Glavna cesta 5
prva polovica 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1905
Kapelica stoji ob Španovi domačiji, med hišama Glavna cesta 3 in 5.
registrirana dediščinaEŠD 16439Naklo - Kapelica pri hiši Glavna cesta 63
druga četrtina 20. stol., 1940, prva četrtina 21. stol., 2001
Kapelica stoji na Pivki vzhodno ob Glavni cesti pod Gradiščem ali Štucljem, južno od domačije Glavna cesta 63 (prej Cesta 26. julija 63).
spomenik lokalnega pomenaEŠD 5163Naklo - Kapelica sredi vasi
tretja četrtina 18. stol., 1765, zadnja četrtina 20. stol., 1992
Kapelica stoji sredi starega dela Naklega, severozahodno ob križišču Glavne ceste in Krakovega.
registrirana dediščinaEŠD 16437Naklo - Kapelica sv. Antona Padovanskega
prva polovica 19. stol.
Kapelica stoji zahodno od naselja, na koncu ulice Krakovo, pri cestnem nadvozu proti Strahinju.
registrirana dediščinaEŠD 16438Naklo - Razpelo na Pivki
prelom 19. stol. in 20. stol., prva četrtina 21. stol.
Razpelo je stalo ob vaškem križišču na Pivki, severno od hiše Glavna cesta 72.
registrirana dediščinaEŠD 16440