spomenik lokalnega pomena
Podreber - Cerkev sv. Elizabete
Opis
Cerkev (prvič omenjena 1436, posvečena 1499) s pravokotno ladjo, tristrano zaključenim zvezdasto obokanim prezbiterijem in klasicistično oblikovano fasado. Zvonik je na jugovzhodu (1611). Na zunanjščini sta freski (Sveta Nedelja, svetnica Elizabeta).
Cerkev sv. Elizabete na Podrebri pri Polhovem Gradcu
Viri pregledani
Cerkev sv. Elizabete na Podrebri je znana po gotskem prezbiteriju, freski Svete Nedelje in renesančni nagrobni sliki rodbine Khisl. Srednjeveško zasnovo dopolnjujeta zvonik iz 17. stoletja ter klasicistično predelana ladja.

Cerkev sv. Elizabete sredi vasi Podreber
Podružnična cerkev stoji sredi vasi Podreber. Vpisana je pod EŠD 2130 kot spomenik lokalnega pomena. Register navaja prvo omembo leta 1436 in posvetitev leta 1499. Zvonik postavlja na jugovzhodno stran in ga povezuje z letnico 1611. Zunanjščino zaznamujeta freski Svete Nedelje in svetnice Elizabete. [1]
Srednjeveška omemba in posvetitev štirih oltarjev
Höfler Podreber navede tudi z imenom Pristava. Omembo iz leta 1436 poveže s celjskimi fevdi. Za 18. avgust 1499 zapiše posvetitev cerkve s štirimi oltarji, ki jo je z dovoljenjem ljubljanskega škofa opravil vizitator oglejskega patriarha, škof Sebastijan Nascimbeni. Podatek navaja iz župnijskega arhiva, omenjen pa je tudi v vizitaciji leta 1668. [2]
Gotski kor z zvezdastim obokom umešča v drugo polovico 15. stoletja. Prezidavo ladje datira v sredino 19. stoletja, zunanjo fresko pa okoli leta 1520. [2]
Gotska okna, figuralni sklepniki in Khislova slika
Razglasitveni odlok opisuje lego ob vznožju zahodnega pobočja Savinke. Pravokotni ladji je bil v drugi polovici 15. stoletja prizidan tristrano zaključen prezbiterij. Njegovi trije šilasti kamniti okenski okvirji vključujejo dve ohranjeni prvotni krogovičji. [3]
Zvezdasti obok nosijo oktogonalni polstebri s figuralnimi kapiteli. Med figuralnimi sklepniki je tudi ščit s kamnoseškim znakom. Nekoliko dvignjeni vmesni prostor z visokim slavolokom ločuje prezbiterij od ladje. Kamniti portal, ki vodi v zvonik, nosi letnico 1611. [3]
Odlok obe zunanji freski datira v leta 1520–1530. Sveta Nedelja ima posebno vrednost zaradi prizorov iz vsakdanjega življenja; pri drugi podobi desno ob vhodu svetnico Elizabeto označi kot verjetno. Renesančna lesena nagrobna slika rodbine Khisl v prezbiteriju je datirana z letnico 1593. Cerkev je bila za lokalni spomenik razglašena marca 2013. [3]
Klasicistična ladja in baročna oltarna oprema
Župnijska predstavitev današnjo klasicistično podobo in obok ladje pripiše A. Lebnu sredi 19. stoletja. Pri glavnem oltarju navede prenovo podobarja Šubica leta 1910. V njem je slika sv. Elizabete s konca 17. stoletja, pod njo pa medaljon z letnico 1727. [4]
Levi stranski oltar sv. Gregorja ima letnico 1652, desni je posvečen sv. Janezu Krstniku. Prižnica s podobami evangelistov izvira iz prve polovice 19. stoletja. Lesena Khislova nagrobna slika je nameščena v prezbiteriju. [4]
Župnija pripoved o nekdanji farni cerkvi predstavi kot ljudsko izročilo. Možnost prenesenega bogoslužja med gradnjo polhograjske cerkve v letih 1728–1736 je njena razlaga, ne potrjen dokaz samostojne stare župnije. [4]
Kateri oltarji so bili popisani v 17. stoletju
Leta 1631 so našteti Elizabetin, Marijin, Jurijev in Janezov oltar. Vizitacija leta 1668 ob podatku o posvetitvi leta 1499 opiše razpoke v prezbiteriju in ladji ter poslikan ladijski strop. Našteje Elizabetin, Gregorijev in Janezov oltar, pri Gregorijevem pohvali nastavek. [5]
Srednji Marijin oltar je bil po Scarlichijevem naročilu odstranjen. Pred vrati je stala odprta lopa z lepim novim stropom. Na strehi je bil stolpič z dvema zvonovoma. To je zgodovinski opis opreme, ki ga ne enačimo z današnjim popisom. [5]
Odkrivanje freske Svete Nedelje
Konservatorsko poročilo iz leta 1965 je na južni zunanjščini ob že znani freski sv. Krištofa evidentiralo sledove še ene podobe, tedaj prepoznane kot verjetna Sveta Nedelja. Nadaljnje odkrivanje je bilo napovedano za leto 1966. V istem zvezku je objavljena Gorjupova fotografija dela prizora po sondiranju. Sodobni obiskovalec tako ne gleda le stare slike, temveč tudi rezultat konservatorskega odkrivanja nekoč prekritih ometov. [7]
Dvanajstletna obnova in blagoslov avgusta 2013
Nadja Prosen Verbič je leta 2013 dokumentirala obnovitvena dela, začeta leta 2001. Najprej so uredili drenažo, zamenjali kritino celotne cerkve in napeljali strelovod. Leta 2004 so začeli odstranjevati omet ter pripravljati obnovo fasade in kamnitega vhodnega portala. [6]
Posebej zahtevna je bila prenova prezbiterija: obnovili so poslikave in vitraže ter zamenjali okenska stekla. Dodatna dela so podaljšala obnovo, zato so opravila na fasadi začeli šele spomladi 2013. Gradbeni odbor je vodil Jože Dolinar, pri delu pa je bilo po poročilu opravljenih 1.868 prostovoljnih ur. Poleg tega so domačini in podjetja prispevali denar in material. [6]
Obnovitvena dela je 18. avgusta 2013 blagoslovil župnik Bogdan Oražem ob asistenci diakona Sama Športe. Zbrani so po blagoslovu v procesiji obšli cerkev in nato v njej nadaljevali bogoslužje. [6]
Pogosta vprašanja
- Kdaj je cerkev prvič omenjena?
- Register navaja leto 1436. [1]
- Kdo je po Höflerju opravil posvetitev leta 1499?
- Škof Sebastijan Nascimbeni, vizitator oglejskega patriarha. [2]
- Kaj prikazuje freska Svete Nedelje?
- Prizore vsakdanjega življenja iz let 1520–1530. [3]
- Kdaj je bil prenovljen glavni oltar?
- Župnija navede Šubičevo prenovo leta 1910. [4]
- Kdaj so blagoslovili zaključena obnovitvena dela?
- 18. avgusta 2013. [6]
- Ali je slika rodbine Khisl kamnit nagrobnik?
- Ne, odlok jo opredeli kot leseno nagrobno sliko iz leta 1593. [3]
Viri predstavitve
- RNPD – Podreber, cerkev sv. Elizabete, EŠD 2130
- Janez Höfler – Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij: Kranjska, 2015
- Občina Dobrova – Polhov Gradec – Odlok o razglasitvi cerkve sv. Elizabete, 2013
- Župnija Polhov Gradec – Sv. Elizabeta, Podreber
- Ana Lavrič – Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja, 2007
- Nadja Prosen Verbič – Blagoslov obnovitvenih del na cerkvi sv. Elizabete na Podrebri, 2013
- Varstvo spomenikov 10, 1965 – Podreber pri Polhovem Gradcu
Lega
Cerkev stoji sredi vasi Podreber.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Dobrova-Polhov Gradec
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Brezje pri Dobrovi - Cerkev sv. Neže
pozni srednji vek, druga četrtina 18. stol., 1729
Cerkev stoji v zahodnem delu naselja, severno nad magistralno cesto.
registrirana dediščinaEŠD 1772Briše pri Polhovem Gradcu - Cerkev sv. Treh kraljev
prva četrtina 16. stol., sredina 18. stol.
Cerkev stoji južno od naselja Briše, na vzhodni strani ceste Briše - Polhov gradec.
registrirana dediščinaEŠD 2127Briše pri Polhovem Gradcu - Kapelica sv. Treh kraljev
prva polovica 20. stol.
Kapelica stoji južno ob cesti Briše - Polhov Gradec.
registrirana dediščinaEŠD 17160Butajnova - Cerkev sv. Ane
prva polovica 16. stol., tretja četrtina 18. stol., 1750
Cerkev stoji v južnem delu naselja.
registrirana dediščinaEŠD 2450Butajnova - Kapelica Matere božje
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji južno od naselja, v bližini hiše Butajnova 19.
registrirana dediščinaEŠD 17326Črni Vrh - Cerkev sv. Lenarta
druga četrtina 16. stol., 1526, tretja četrtina 18. stol., 1758, zadnja četrtina 19. stol., 1899
Cerkev stoji zahodno nad naseljem, na Cerkovnem griču.
registrirana dediščinaEŠD 1728Črni Vrh - Kapela Marijinega vnebovzetja
druga polovica 19. stol., 1851, 1889
Kapela stoji zahodno od Črnega Vrha, pri župnišču ob cesti na Cerkovni grič s cerkvijo sv. Lenarta.
registrirana dediščinaEŠD 2835Črni Vrh - Kapelica Srca Jezusovega
druga četrtina 20. stol., 1926
Kapelica stoji vzhodno ob cesti, južno ob hiši Črni Vrh 31.
registrirana dediščinaEŠD 17161Črni Vrh - Kapelica sv. Florijana
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji v vzhodnem delu naselja, južno ob cesti.
registrirana dediščinaEŠD 17162