Podreča - Cerkev sv. Kancijana

Poznobaročna stavba sredi Podreče

Cerkev stoji sredi vasi Podreča, na ravnini zahodno od ceste Zbilje–Drulovka. Register jo vodi pod oznako EŠD 2015 in jo opredeljuje kot poznobaročno enoladijsko zgradbo. Ob ladji sta stranski kapeli; na vzhodu je pravokotni prezbiterij z grebenastim obokom, na zahodu pa zvonik. Notranja oprema je v registru umeščena v drugo polovico 19. stoletja. Prostorska zasnova tako združuje vzdolžno ladjo, oltarni prostor ter razširitvi ob straneh. [1]

Dva oltarja in odprta vhodna lopa

Škofijski popis iz leta 1631 v Podreči našteva oltarja sv. Kancijana in sv. Primoža. Ob vizitaciji leta 1668 je bila stavba že popravljena. V prezbiteriju je bilo napravljeno okno, v ladji pa je vizitator opazil dober strop. Oltarja sta tedaj navedena s širšima posvetitvama: Kanciju, Kancijanu in Kancijanili ter Primožu in Felicijanu. [2]

Pred vrati je bila odprta lopa, ki je segala do pokopališkega obzidja. Zakristija je bila nova in obokana. Ti podatki opisujejo starejšo cerkev pred prezidavo v 19. stoletju. Omemba stropa, okna, zakristije in lope omogoča razločevanje tedanjih stavbnih posegov, ne da bi vso današnjo opremo razglasili za opremo iz časa vizitacije. [2]

Starejša posvetitev Primožu in Felicijanu

Höfler v popisu cerkvenih dragocenosti iz leta 1526 prepozna podreško cerkev pod imenoma sv. Primoža in Felicijana. Ležala je na območju smledniškega deželskega sodišča. Ob njuni posvetitvi omenja tudi poznejši stranski oltar. Zapis priča o starejšem poimenovanju cerkve, danes v registru povezane s Kancijanom in tovariši. [3]

Nova cerkev in oprema v 19. stoletju

Lavtižar poroča, da so staro cerkev podrli leta 1853. Novo je naslednje leto blagoslovil kranjski dekan Anton Kos. Glavni oltar kiparja Götzla je bil blagoslovljen leta 1874. Ob njem sta v njegovem opisu še stranska oltarja Marije Brezmadežne ter Primoža in Felicijana. [4]

Posebej omenja zakristijsko omaro z letnico 1754 in oltarni prt z vezenim Jezusovim imenom ter napisom Gregorius Pingav 1636. Streha zvonika je zgorela 17. julija 1865, zvonovi pa ob požaru niso bili poškodovani. Po potresu leta 1895 je cerkev potrebovala obsežnejša popravila. To so podatki iz knjige, izdane leta 1901. [4]

Cerkev v Jenkovi obsavski pokrajini

Podreča je rojstni kraj Simona Jenka, ki ga krajevna skupnost predstavlja kot pesnika Sorškega polja. Pozneje je živel v Prašah. Pot Jeprškega učitelja nad Savo povezuje Drulovko s Podrečo; oktobrski pohod se po krajevni predstavitvi konča s proslavo pri Jenkovem spomeniku. [5]

Na poti domačini obiskovalcem razlagajo posebnosti posameznih vasi. Na Jami se ustavijo pri Kalanovem kuclju z razgledom na jezero in ostanki ročno klesanih mlinskih kamnov. Obisk podreške cerkve je zato mogoče povezati s spoznavanjem krajevnega književnega izročila in starega kamnoseškega dela ob Savi. Krajevna predstavitev pri bližnjih Prašah izpostavlja tudi Layerjev križev pot. [5]

Podreča in župnijsko središče v Mavčičah

Reportaža iz leta 2009 Kancijanovo cerkev izrecno uvršča med podružnice mavčiške župnije. Ob njej sta navedeni še Lenartova na Jami in Magdalenska v Prašah, župnijska pa je cerkev Pavlovega spreobrnjenja v Mavčičah. Vse štiri vasi ležijo na desnem bregu Save, zahodno od njih se razprostira Sorško polje. [6]

Avtor pojasni nekdanjo pripadnost tega območja pražupniji Šmartin pri Kranju in nastanek samostojnega cerkvenega središča v Mavčičah. Opisuje tudi župnijski dom ob Pavlovi cerkvi ter izgubo starega župnišča in društvenega doma med drugo svetovno vojno. Mavčiče imajo tako drugačno vlogo od vaške podružnice v Podreči. [6]

Cerkvena posest in matične knjige

Arhiv Republike Slovenije v svojem vodniku za podreško Kancijanovo cerkev navaja novi rektifikacijski štiftni register iz leta 1756. Gradivo je popisano v fondu SI AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, v škatli 226 in fasciklu 106-3. Kataloški vpis potrjuje obstoj ločenega posestnega gradiva te podružnice sredi 18. stoletja. [7]

Podreča v arhivskem imeniku Mavčič

Na portalu Matricula je Podreča navedena med historičnimi kraji mavčiške župnije, Kancijanova cerkev pa med njenimi podružnicami. Predstavitev opozori še na starejšo pripadnost Šmartinu pri Kranju. Katalog vsebuje osem knjig v skupnem razponu 1787–1901. Krstna knjiga za leta 1787–1814 ima signaturo 01366, poročna za 1787–1815 pa 01371. Popis razlikuje knjige rojstev, porok in smrti; to so dokumenti župnijskega območja, ki je poleg Podreče obsegalo še Mavčiče, Jamo in Praše. [8]

Poznejša poročna knjiga s signaturo 01372 pokriva leta 1816–1873. Mrliška knjiga 04050 zajema obdobje 1851–1901, krstna knjiga 01368 pa leta 1839–1882. To so ločene kataloške enote, ne ena sama neprekinjena knjiga o vseh prebivalcih Podreče. [8]

Pogosta vprašanja

Kje stoji Kancijanova cerkev v Podreči?

Sredi vasi, zahodno od ceste Zbilje–Drulovka. [1]

Katera oltarja sta navedena leta 1668?

Kancija, Kancijana in Kancijanile ter Primoža in Felicijana. [2]

Pod katerima imenoma je cerkev v popisu 1526?

Pod imenoma Primoža in Felicijana. [3]

Kdo je blagoslovil novo cerkev leta 1854?

Kranjski dekan Anton Kos. [4]

Kje se konča pot Jeprškega učitelja?

Na Podreči, kjer je Jenkov spomenik. [5]

Kateri župniji pripada cerkev?

Župniji Mavčiče. [6]