Polhov Gradec - Cerkev Marijinega rojstva

Baročna cerkev na mestu gotske predhodnice

Register gradnjo sedanje cerkve umešča med letoma 1728 in 1736. Nadomestila je poznogotsko predhodnico. Med letoma 1861 in 1871 sta bili cerkev in zvonik nadzidani. Stavba je evidentirana kot spomenik lokalnega pomena, z oznako EŠD 2126. [1]

Srednjeveške listine in povezava s Šentvidom

Höfler leta 1296 navaja posredno cerkveno omembo v papeškem desetinskem seznamu. Marijin oltar oziroma kapelanija ob njem sta dokumentirana 2. novembra 1309. Listina o odpustkih z dne 1. februarja 1325 cerkev izrecno opredeli kot podružnico šentviške župnije. Zato leta 1296 ne predstavlja kot zanesljive ustanovitve samostojne župnije. [2]

Dne 18. novembra 1457 je škof Fortunat iz Sarsine cerkev blagoslovil in opravil spravni obred po oskrunjenju. Leta 1461 je skupaj z matično šentviško župnijo prešla v okvir ljubljanske škofije in pod patronat stolnega kapitlja. Höfler izrecno opozori, da datum povzdignjenja vikariata v župnijo ni izpričan. [2]

Iz opisov krstnega kamna v vizitacijah 1631 in 1652 sklepa na večladijsko, obokano predhodnico. Dele gotske stavbe so po njegovi predstavitvi uporabili pri baročni novogradnji, posvečeni leta 1744. [2]

Oltarji pred veliko baročno prezidavo

Vizitacija leta 1665 našteje Marijin, Lenartov in Katarinin oltar ter primerno zakristijo. Župnija je imela dvajset podružnic; v to število je bila vključena tudi cerkev sv. Janeza v Šentjoštu. [3]

Leta 1685 je popis podrobnejši. Marijin oltar je imel pozlačen osrednji kip; Lenartov je bil majhen, poslikan in pozlačen, Katarinin pa prav tako barvno obdelan in pozlačen. Škof je vse tri ob ogledu posvetil. Naštet je še oltar brez znanega zavetnika, ki ni bil posvečen, in Mihaelov oltar v zakristiji s sliko na platnu. Župnija se je nameravala pridružiti ljubljanski rožnovenski bratovščini. [3]

Ti podatki opisujejo opremo stare cerkve, ne današnje razporeditve vseh oltarjev. [3]

Potres leta 1895 in prenove v novejšem času

Župnijska predstavitev povezuje novo cerkev s pobudo domačina, ljubljanskega stolnega kanonika in dekana Franca Bogomirja Kunstlja, ki je k zidanju spodbujal župnika Jožefa Jerasa. Nadzidavo v letih 1861–1871 pripiše župniku Jakobu Fadu in župljanom: želeli so, da bi se zvonovi slišali dlje. [4]

Po potresu leta 1895 so po istem opisu nastale do tri centimetre široke razpoke. Sesutje stranskih kupol je poškodovalo tudi štiri Facijeve oltarje. Leta 1988 so pod vodstvom župnika Danijela Kaštruna razpoke injektirali in dodali vezi. Obnovili so elektrifikacijo, beljenje, prezbiterijski tlak, ambon in daritveni oltar. [4]

Leta 2000 sta bili obnovljeni zvonikova streha in celotna fasada. Glavni oltar so začeli obnavljati po veliki noči leta 2007; župnija zaključek obnove umešča v leto 2010. Kontaktni naslov župnijskega urada je Polhov Gradec 31. [4]

Herrleinova slika in razlika pri datiranju oltarja

Odlok iz leta 2004 glavni oltar s Herrleinovo sliko pripiše družini Faci, stranski sliki pa Metzingerju. Pri starosti glavnega oltarja se vira razlikujeta: odlok navaja štirideseta leta 18. stoletja, sedanji registrski povzetek pa čas okoli leta 1840. Razliko ohranjamo pripisano viroma; letnice ne popravljamo z domnevo. [5][1]

Stare knjige za raziskovanje polhograjskih družin

Matricula za župnijo vsebuje 31 knjig in kazal iz skupnega obdobja 1622–1924. Najstarejša krstna knjiga 01753 in poročna 04796 zajemata leta 1622–1625. Krstno kazalo 01739 pokriva leta 1622–1823, poročno 01760 pa leta 1622–1815. [6]

Najzgodnejša katalogizirana mrliška knjiga 01755 je iz let 1719–1751. Poznejši zvezek 04108 zajema leta 1869–1900. Arhiv navaja stari krajevni imeni Billichgraz in Pillichgräz. Med devetimi podružnicami sta posebej evidentirani obe dvorski cerkvi, sv. Miklavž in sv. Peter, ter sv. Trije kralji v Brišah. Matično območje vključuje tudi Pristavo, Podreber, Setnik, Smolnik in Srednjo vas. [6]

Cerkvena posest v arhivskih virih

Vodnik Arhiva Republike Slovenije ločuje gradivo gospostva, župnije in same cerkve. Za župnijo evidentira priročni urbar iz let 1698–1704 v fondu SI AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, škatla 52, I/31, Lit. P – I, 1, strani 315–704. [7]

Za cerkev navaja izvleček iz štiftnega registra iz leta 1757, ki vključuje tudi vikariatno cerkev sv. Jošta. Hrani ga fond SI AS 174, škatla 28, fascikel 84-9. Ločen izvleček iz sredine 18. stoletja zajema še podružnice, v isti škatli in fasciklu 84-4. Opomba 168 potrdi, da nekdanja cerkev Blažene device Marije pomeni današnjo cerkev Marijinega rojstva. [7]

Pogosta vprašanja

Kdaj je nastala sedanja baročna cerkev?

Med letoma 1728 in 1736. [1]

Ali je bila leta 1296 že zanesljivo samostojna župnija?

Höfler tega ne potrdi; datum osamosvojitve ostaja neizpričan. [2]

Kateri stari oltarji so bili posvečeni ob ogledu leta 1685?

Marijin, Lenartov in Katarinin. [3]

Kdaj se je zaključila obnova glavnega oltarja?

Župnija navede leto 2010. [4]

Ali je datacija Facijevega oltarja v virih enotna?

Ne. Odlok navede 18. stoletje, register čas okoli 1840. [5]

Kako stari sta najzgodnejši krstna in poročna knjiga?

Obe zajemata leta 1622–1625. [6]