Polica - Cerkev sv. Jakoba starejšega

Gotska osnova in oltarji iz 19. stoletja

V tlorisu cerkve si sledijo zvonik, pravokotna ladja in kvadraten prezbiterij. Temu je prizidana zakristija. Register opisuje gotsko osnovo s prezidavo leta 1797 in opremo iz 19. stoletja. Glavni oltar povezuje s Šubicem, ob stranskih oltarjih pa izpostavi Goetzlovi sliki. Stavba je evidentirana kot registrirana kulturna dediščina pod EŠD 2136. [1]

Od srednjeveške podružnice do samostojne župnije

Höfler loči zgodovino naselja od cerkvene zgodovine: Polico, zapisano kot Pöltz oziroma Poliz, navede za leto 1301. Cerkev sv. Jakoba starejšega je izrecno omenjena leta 1372 v zapisu, ki jo poimenuje po zavetniku. V historični razporeditvi jo obravnava med podružnicami Šmarja pri Ljubljani. [2]

Stavbo so temeljito prezidali leta 1797. Naslednja pomembna sprememba je sledila leta 1807, ko so jo povišali in uredili nov prezbiterij. Razvoj duhovne oskrbe ima drugačni letnici: vikariat je nastal leta 1787, samostojna župnija pa leta 1875. Teh mejnikov zato ne zamenjujemo z datumom gradnje cerkve. [2]

Cerkev kot dominanta naselja Hrib

Prostorska študija za podružnično šolo iz oktobra 2011 cerkev postavi v del naselja, imenovan Hrib. Tega opiše kot družbeno središče Police, kjer so bili cerkev, župnija in tedanji šolski prostori. Podružnična šola je po študiji delovala v dveh objektih, del pouka pa je gostoval v dveh prostorih župnijskega objekta. To je zgodovinski podatek iz leta 2011, ne opis današnje organizacije šole. [3]

V vedutni analizi ima cerkev sv. Jakoba vlogo najizrazitejše grajene dominante širšega območja. Načrtovalci so jo zato upoštevali pri preverjanju lokacije nove šole: z umestitvijo programa južno od avtoceste naj bi varovali poglede na osrednji cerkveni prostor. Gre za zanimiv primer vpliva stare cerkvene lokacije na novejše prostorsko načrtovanje. [3]

Postaja na dolenjsko–primorski Jakobovi poti

Polica je vključena v dolenjsko–primorsko vejo slovenske Jakobove poti. Društveni vodnik jo uvrsti v odsek Stična–Velika Dobrava–Polica–Ljubljana. Pri cerkvi sv. Jakoba opozori na Jakobov kotiček pod cerkvijo: na klancu je desno, v njem pa romarji najdejo pečat. Navede tudi prostor za malico in pitno vodo. [4]

Vodnik romarjem svetuje uporabo romarske listine, v katero zbirajo pečate ob Jakobovih cerkvah oziroma krajih prenočevanja. Polica je tako konkretna postaja za beleženje prehojene poti, ne le cerkev z enakim zavetnikom. Pred odhodom preverite veljavne društvene napotke; objavljene sledi poti niso del te predstavitve. [4]

Romarsko središče in spomin pokojnim prijateljem

Društvo hemofilikov Slovenije je cerkev sv. Jakoba na Polici v svoji objavi iz decembra 2020 označilo za romarsko središče bolnikov s hemofilijo in drugimi motnjami strjevanja krvi. Opisalo je dolgoletno navado srečevanja pri maši v spomin pokojnim društvenim prijateljem, ob kateri se zberejo tudi njihovi sorodniki. [5]

Za 12. december 2020 je zaradi epidemije napovedalo drugačno izvedbo: udeleženci naj bi bogoslužju prisostvovali po spletu, maševal pa naj bi domači župnik Jože Plut. Običajni nastop Viškega pevskega zbora tedaj ni bil mogoč, napovedano pa je bilo igranje orgel. Ta zapis osvetli poseben skupnostni pomen cerkve; ni aktualno vabilo ali zdravstveno priporočilo. [5]

Kako se je financiralo ohranjanje župnijske dediščine

V intervjuju, objavljenem 5. septembra 2022, je nekdanji poliški župnik Jože Plut pojasnil materialno plat skrbi za cerkve. Med rednimi odhodki je navedel elektriko v vseh štirih župnijskih cerkvah in župnišču, ogrevanje župnišča in župnijske cerkve ter komunalne prispevke in zavarovanje objektov. Za nujna vzdrževalna dela so ohranjali minimalno rezervo in zbirali namenske darove. [6]

Za takrat predstavljeno letno razmerje je navedel 8.880 evrov nabirk in 600 evrov najemnine za pokopališče, skupaj 9.480 evrov. Po rednih stroških in obvezah je ostajalo približno 4.740 evrov; za obnove so k temu dodali še namenske darove. Opozoril je na spremenljivost prihodkov in na pomen prostovoljnega dela domačinov. Zneski veljajo za prikaz celotne župnije v intervjuju iz leta 2022, ne za sedanji proračun ene cerkve. [6]

Goršičeve orgle iz leta 1868

Ekipa Organistica je 3. septembra 2020 v sodelovanju z župnijo dokumentirala tukajšnje orgle. Identificirala jih je kot delo Franca Goršiča iz leta 1868, njegov opus 9. Gre za mehanske orgle s sapnicama na poteg in desetimi registri: osem jih pripada manualu, dva pa pedalu. Popis je naštel 528 piščali, od tega 172 lesenih in 356 kovinskih. [7]

Posebnost je tako imenovana tretja roka oziroma terza mano, oktavna zveza v višjem delu manuala. Med dokumentiranjem so zabeležili tudi mere cerkve, kora, omare in igralnika, razporeditev piščali ter zvok instrumenta. Škofijska orglarska delavnica iz Hoč je orgle leta 2006 obnovila v prvotno stanje. Pri tem so rekonstruirali registre Bordun 8′, Flavto traverso 4′ in pedalni Subbass 16′; nekatere piščali so zato poznejše. [7]

Podporni zid in ureditev dostopa leta 2021

Ob župnijskem prazniku 25. julija 2021 je upokojeni nadškof Anton Stres po maši blagoslovil nov podporni zid. Postavili so ga med župniščem in gospodarskim poslopjem ter z njim utrdili cerkveni hrib. Poleg zidu pod župniščem so uredili odvodnjavanje in križišče lokalne ceste s pešpotjo. [8]

Poročilo izvedena dela oceni na približno 21.000 evrov. Financirale so jih Občina Grosuplje, Krajevna skupnost Polica in župnija. Ob dogodku je bila ograja še napovedan naslednji korak, zato je iz tega zapisa ne predstavljamo kot takrat že dokončano pridobitev. [8]

Pogosta vprašanja

Kaj ohranja cerkev sv. Jakoba na Polici?

Register navaja gotsko osnovo, prezidavo 1797 ter glavni oltar in stranska oltarja z opremo iz 19. stoletja. [1]

Kdaj je nastala samostojna župnija Polica?

Höfler navaja vikariat leta 1787 in ustanovitev samostojne župnije leta 1875. [2]

Ali je šola nekoč delovala tudi pri župniji?

Študija iz oktobra 2011 potrjuje pouk v dveh prostorih župnijskega objekta; ne opisuje današnjega stanja. [3]

Kje je na Polici pečat Jakobove poti?

Društveni vodnik ga navaja v Jakobovem kotičku pod cerkvijo, na klancu desno. [4]

Zakaj je Polica pomembna Društvu hemofilikov Slovenije?

Društvo jo opisuje kot romarsko središče in kraj dolgoletnih spominskih srečanj v cerkvi sv. Jakoba. [5]

Kdo je izdelal orgle v cerkvi na Polici?

Neposredna dokumentacija Organistice potrjuje Franca Goršiča, opus 9 iz leta 1868; instrument je bil obnovljen leta 2006. [7]