registrirana dediščina
Praproče pri Polhovem Gradcu - Cerkev sv. Jurija
Opis
Srednjeveška cerkev s pravokotno ladjo ima tristrano zaključen prezbiterij z zvezdasto mrežastim obokom in letnico 1635. V ladji lesen poslikan strop iz 1934, ki je imitacija originala iz 1. polovice 17. stol.
Cerkev sv. Jurija v Prapročah pri Polhovem Gradcu
Viri pregledani
Cerkev sv. Jurija v Prapročah združuje srednjeveško ladjo, poznogotsko zasnovan obok iz leta 1635 in tri zlate oltarje. Z njo je povezan tudi krajevni Antonov dan.

Cerkev na vzpetini nad Prapročami
Podružnična cerkev stoji na vzpetini južno nad naseljem Praproče v občini Dobrova – Polhov Gradec. V registru je evidentirana pod EŠD 2131 kot registrirana dediščina. Njeno osnovo predstavljata pravokotna srednjeveška ladja in tristrano zaključen prezbiterij. Ta ima zvezdasto mrežasto obokanje z letnico 1635. Register posebej opozori, da poslikani leseni strop v ladji ni izvirnik iz 17. stoletja: leta 1934 je nastal kot posnetek starejšega stropa iz prve polovice 17. stoletja. [1]
Kraj leta 1303, cerkev leta 1327
Höfler navede staro krajevno ime Praprotischcz z datumom 12. marec 1303. Ločeno zabeleži omembo cerkve 4. julija 1327, ki jo poveže z Arhivom Republike Slovenije. Srednjeveško ladjo opiše kot prostor z ravnim stropom, kor pa kot zvezdasto mrežasto obokan prostor v gotski tradiciji iz leta 1635. Župnijska predstavitev sicer začne cerkveno zgodovino z letom 1526; to je poznejša omemba od Höflerjevega podatka. [2]
Trije zlati oltarji in pevski kor
Župnija postavi cerkev ob vznožje Polhograjske gore, na preval med polhograjsko dolino in Zalogom. Ladijski strop je raven, kasetiran in okrašen z rastlinskimi motivi. Na ograji pevskega kora izpostavi zbledeli napis z imenom Thomas Siffrer in letnico 1771. Povezavo s Facijevo delavnico predstavi kot domnevo, ne kot dokazano avtorstvo. [3]
Glavni oltar je posvečen sv. Juriju. V levi stranski niši je Marija Magdalena, desni oltar pa je posvečen sv. Antonu Puščavniku. Župnijski opis vse tri uvrsti v 17. stoletje, v obdobje zlatih oltarjev. Poleg cerkvenega zavetnika imajo domačini posebno pobožnost do Antona, ki mu namenjajo januarsko mašo z blagoslovom mesnin. [3]
Kako je bila cerkev opremljena leta 1668
Popis iz leta 1631 našteje Jurijev oltar in še tri oltarje brez navedenega patrocinija. Vizitacija leta 1668 pa zabeleži Jurijevega, Magdaleninega in Antonovega. Srednji Marijin oltar so odstranili; njegovo mesto je zavzel lesen steber s Križanim. Zapis omeni razpoke v ladji, lesen kor nad cerkvenimi vrati in močan zidan zvonik pred vhodom. Cerkev tedaj ni imela pokopališkega obzidja. Razlika med popisoma tako pokaže tudi spremembo notranje ureditve, ne le različnih poimenovanj oltarjev. [4]
Matija Sluga in poznogotski obok iz leta 1635
Daša Pahor cerkev obravnava med primeri dolgega vztrajanja gotskih oblik na Polhograjskem. V vizitacijskem zapisu iz leta 1631 prepozna zelo slabo stanje stavbe ter zahtevo po zamenjavi oltarja in popravilu nevarnega kora. Obnovo, označeno z letnico 1635, poveže s temi opozorili kot verjetno posledico, ne kot neposredno dokumentirano naročilo. [5]
Prezbiterij je po njenem opisu za stopnico dvignjen nad ladjo, ločuje pa ga izrazito sploščen polkrožni slavolok. Banjasto osnovo prepleta zvezdasta shema z rombastim obodom. Med manjšimi rozetastimi sklepniki sta Jurij, ki premaguje zmaja, in dolgolasa svetnica z valjasto posodo. Njenega imena avtorica ne določi. [5]
Na enem izmed ščitastih sklepnikov Pahor prebere monogram gradbenega mojstra Matije Sluge in letnico 1635. Drugi nosi kamnoseško znamenje, ki ga verjetno pripiše istemu mojstru. Večina konzol je geometričnih, dve pa sta oblikovani kot doprsni figuri, katerih pokrivali se nadaljujeta v rebra. Avtorica dopušča, da je Sluga predelal že obstoječo arhitekturo; ne trdi, da je leta 1635 vso cerkev zgradil na novo. [5]
Zvonik je prislonjen na zahodno stran. Ladjo osvetljujejo pravokotna okna, ožji prezbiterij pa ima preprosto zunanjščino brez dodatne dekoracije ali členitve. [5]
Antonov dan in zbiranje za stranska oltarja leta 2012
Poročilo v Našem časopisu opiše Antonov dan 15. januarja 2012, ko so ga vaščani pripravili trinajstič. Ob stranskem oltarju je bil Antonov kip predstavljen s knjigo in kosom mesa. Po maši z blagoslovom kolin so pod šotorom pripravili druženje, srečelov in prodajo domačih mesnin, ki so jih darovali domačini. [6]
Bogoslužje se je tistega dne začelo ob 14. uri, blagoslovljene izdelke takratnih kolin pa so nato prodali. Darovi vaščanov so zajemali suhe salame, klobase in druge mesnine. [6]
Izkupiček je bil namenjen obnovi stranskih oltarjev, za katero je poročilo napovedalo začetek v letu 2012. To je podatek o namenu zbiranja, ne potrdilo o dokončanih delih. Članek omenja tudi pohodnike, ki so se pri cerkvi ustavili med potjo na Polhograjsko goro oziroma z nje. Zgodovinskega datuma prireditve ne uporabljamo kot današnji urnik. [6]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Jurija?
- Na vzpetini južno nad Prapročami pri Polhovem Gradcu. [1]
- Kdaj jo omenja Höfler?
- 4. julija 1327. [2]
- Kateri svetnik ima desni oltar?
- Sv. Anton Puščavnik. [3]
- Koliko oltarjev je popisanih leta 1668?
- Trije: Jurijev, Magdalenin in Antonov. [4]
- Katero letnico nosi Slugov monogram?
- 1635. [5]
- Čemu je bil namenjen izkupiček Antonovega dne leta 2012?
- Načrtovani obnovi stranskih oltarjev. [6]
Viri predstavitve
- RNPD – Praproče pri Polhovem Gradcu, cerkev sv. Jurija, EŠD 2131
- Janez Höfler – Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij: Kranjska, 2015
- Župnija Polhov Gradec – Sv. Jurij, Praproče
- Ana Lavrič – Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja, 2007
- Daša Pahor – Gotska tradicija v arhitekturi na območju Polhograjskega hribovja, 2006
- npv – Blagoslov kolin na Prapročah, 2012
Lega
Cerkev stoji na vzpetini, južno nad naseljem.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Dobrova-Polhov Gradec
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Brezje pri Dobrovi - Cerkev sv. Neže
pozni srednji vek, druga četrtina 18. stol., 1729
Cerkev stoji v zahodnem delu naselja, severno nad magistralno cesto.
registrirana dediščinaEŠD 1772Briše pri Polhovem Gradcu - Cerkev sv. Treh kraljev
prva četrtina 16. stol., sredina 18. stol.
Cerkev stoji južno od naselja Briše, na vzhodni strani ceste Briše - Polhov gradec.
registrirana dediščinaEŠD 2127Briše pri Polhovem Gradcu - Kapelica sv. Treh kraljev
prva polovica 20. stol.
Kapelica stoji južno ob cesti Briše - Polhov Gradec.
registrirana dediščinaEŠD 17160Butajnova - Cerkev sv. Ane
prva polovica 16. stol., tretja četrtina 18. stol., 1750
Cerkev stoji v južnem delu naselja.
registrirana dediščinaEŠD 2450Butajnova - Kapelica Matere božje
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji južno od naselja, v bližini hiše Butajnova 19.
registrirana dediščinaEŠD 17326Črni Vrh - Cerkev sv. Lenarta
druga četrtina 16. stol., 1526, tretja četrtina 18. stol., 1758, zadnja četrtina 19. stol., 1899
Cerkev stoji zahodno nad naseljem, na Cerkovnem griču.
registrirana dediščinaEŠD 1728Črni Vrh - Kapela Marijinega vnebovzetja
druga polovica 19. stol., 1851, 1889
Kapela stoji zahodno od Črnega Vrha, pri župnišču ob cesti na Cerkovni grič s cerkvijo sv. Lenarta.
registrirana dediščinaEŠD 2835Črni Vrh - Kapelica Srca Jezusovega
druga četrtina 20. stol., 1926
Kapelica stoji vzhodno ob cesti, južno ob hiši Črni Vrh 31.
registrirana dediščinaEŠD 17161Črni Vrh - Kapelica sv. Florijana
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji v vzhodnem delu naselja, južno ob cesti.
registrirana dediščinaEŠD 17162