Praše - Cerkev sv. Marije Magdalene

Cerkev na severnem robu Praš

Magdalenska cerkev stoji na severnem robu vasi Praše, vzhodno od ceste Podreča–Drulovka, znotraj obzidanega prostora. V registru nepremične kulturne dediščine ima oznako EŠD 2016. Njeno gotsko jedro je datirano v 15. stoletje. Stavba ima eno ladjo in večstranski prezbiterij, pred vhodom pa zidano lopo. [1]

Register navaja prezidave v 17. in 18. stoletju ter obokanje v 19. stoletju. Notranjo opremo označuje za renesančno. Na južni zunanji steni prezbiterija so ohranjeni ostanki gotske poslikave. Za ogled starejših sestavin je zato pomembna tudi zunanjščina oltarnega dela, ne zgolj vhodno pročelje. [1]

Kaj so ob obisku leta 1668 zahtevali popraviti

Vizitacija iz leta 1631 omenja dva oltarja: Marije Magdalene in sv. Florijana. V popisu iz leta 1668 je prezbiterijski obok že obnovljen, vizitator pa zahteva še beljenje. Ladja je imela nov tlak in stari strop. Ob slavoloku je bil nevarno razpokan vogal, kjer so bile uničene stare freske. [2]

Naročeno je bilo popravilo in beljenje poškodovanega dela. Odprtino, skozi katero so dostopali k zvonovom, naj bi zaprli s premakljivo sliko. Zapis omenja še zakristijo v spodnjem delu zvonika na evangeljski strani. To so podatki o konkretnem vzdrževanju prostora v 17. stoletju; kažejo tudi, kako sta bila dostop k zvonovom in zakristija vključena v tedanjo ureditev cerkve. [2]

Poznejša sprememba ladje

Höflerjev pregled cerkva stare šmartinske župnije za Praše navaja barokizacijo in obokanje ladje leta 1858. Strop, ki ga je omenjal vizitator dve stoletji prej, zato ne predstavlja končne stopnje preoblikovanja notranjščine. Isti avtor ob krajevnem imenu Praschach navede leto 1291. Gre za navedbo naselja v starejših virih, ne za letnico zidave ohranjene cerkve. [3]

Layerjev križev pot in Jenkova okolica

Krajevna skupnost Mavčiče med posebnostmi cerkve v Prašah izrecno izpostavlja križev pot Leopolda Layerja. S tem opozori na slikarsko opremo, zaradi katere ima Magdalenska cerkev svoje mesto med zanimivostmi širšega območja. Ob njej krajevna predstavitev omenja romarsko Marijino cerkev na Bregu in župnijsko središče v Mavčičah. [4]

Za obisk okolice je pomemben tudi Simon Jenko. Pesnik se je rodil na Podreči, pozneje pa živel v Prašah. Krajevna skupnost njegovo izročilo povezuje s potjo Jeprškega učitelja od Drulovke do Podreče, oktobrskim pohodom in predstavitvami zgodovine posameznih vasi. [4]

Cerkev je dala naslov vaški knjigi

Leta 2019 je izšel zbornik V zavetju sv. Marije Magdalene s podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju. Avtorica in urednica Marjeta Žebovec ga je pripravila na pobudo domačinke Martine Eržen. Igor Kavčič je ob predstavitvi poročal, da je prva tretjina približno 250 strani dolge knjige namenjena predvsem cerkvi in vaški krščanski skupnosti. [5]

Predstavljeni so tudi križi, kapelice ter navade ob cerkvenih praznikih. Predstavitev v gasilskem domu v Mavčičah je bila umeščena v čas praznovanja zavetnice: god Marije Magdalene je 22. julija, domačini pa so po poročilu praznovali z mašo prvo nedeljo po godu. [5]

Obnovljena okna in praznična srečanja

Martina Eržen je v pogovoru za Delo leta 2019 opisala obnovo leta 2011. Takrat so obnovili vsa okna, ki se prej ponekod niso več zapirala; nekatere odprtine je prekrival polivinil. Ob tem so cerkev v celoti prenovili in uredili. [6]

Sogovornica je pojasnila tudi pomen velikonočnega blagoslova jedi za vaščane. Ob tej priložnosti so prihajali še nekdanji prebivalci, preseljeni v Kranj. Opisuje torej cerkev kot prostor ponovnega srečevanja domačinov. Podatek, da se je med letom odpirala priložnostno, je pričevanje iz leta 2019; za današnji ogled notranjosti je treba preveriti aktualni dogovor z župnijo. [6]

Starejši oltarji in blagoslov leta 1883

Lavtižar je leta 1901 v Prašah opisal glavni oltar Marije Magdalene iz 17. stoletja z bogato baročno rezbarijo. Stranski Florijanov oltar je po njegovem opisu oblikovan podobno, Helenin pa je novejši in preprostejši. Helenin oltar je zasedel mesto nekdanjih stopnic v zvonik. Avtor povezuje premestitev teh stopnic z navodilom škofa Rinalda Scarlichija ob obisku 29. avgusta 1631. Dostop do zvonika naj bi po novem uredili iz zakristije. [8]

Po zamenjavi lesenega stropa z obokom leta 1858 je prenovljena cerkev precej pozneje dobila še blagoslov. Lavtižar ga pripiše Mateju Prežlju in datira na 30. oktober 1883. Pri vseh teh navedbah gre za zgodovinsko stanje in dogodke, opisane v njegovi knjigi. [8]

Podružnica mavčiške župnije

Andrej Praznik v reportaži iz leta 2009 opredeli Magdalensko cerkev kot podružnico župnije Mavčiče. Z njo poveže še Lenartovo cerkev na Jami in Kancijanovo v Podreči, medtem ko je Pavlova v Mavčičah župnijska. Vse štiri vasi postavi na desni breg Save, ob vzhodni rob Sorškega polja. Takšna razporeditev cerkva pojasni povezavo Praš s cerkvenim središčem v sosednji vasi. [9]

Vhodna lopa in zvonik na fotografiji

Doremov posnetek iz septembra 2013 prikazuje vhodno stran cerkve. Pred pravokotnimi vrati stoji zidana lopa z velikim ločnim odprtjem. Njena strešica je nižja od trikotno sklenjenega cerkvenega pročelja. Nad njo se odpira okroglo okno, nad celoto pa raste zvonik s strmo, členjeno streho in križem. Ob straneh so na posnetku vidni drevo, sosednje poslopje in zelenica. Pogled pokaže, da je vhod sestavljen iz več zaporednih prostorskih delov: odprte lope, vrat in ladje v ozadju. [7]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev Marije Magdalene v Prašah?

Na severnem robu vasi, vzhodno od ceste Podreča–Drulovka. [1]

Katera oltarja omenja popis iz leta 1631?

Marije Magdalene in sv. Florijana. [2]

Kdaj je bila obokana cerkvena ladja?

Höfler navaja leto 1858. [3]

Čigav križev pot je v cerkvi?

Krajevna skupnost navaja Leopolda Layerja. [4]

Kako se imenuje zbornik o Prašah?

V zavetju sv. Marije Magdalene: Življenje vasi Praše pri Kranju. [5]

Kdaj so bila obnovljena okna?

Po pričevanju Martine Eržen leta 2011. [6]