registrirana dediščina
Setnica pri Polhovem Gradcu - Cerkev sv. Uršule
Opis
V osnovi gotska cerkev, v virih omenjena 1449, s križno obokanim triosminsko zaključenim prezbiterijem (okoli 1400) in pravokotno, sredi 18. stoletja barokizirano ladjo. Zlati oltar z letnico 1685, lesena prižnica. V tlaku ladje letnica 1683.
Cerkev sv. Uršule na Setnici pod Grmado
Viri pregledani
Cerkev sv. Uršule na Setnici je gotska podružnica pod Polhograjsko Grmado. Poleg starega prezbiterija ohranja zlati oltar iz leta 1685, leseno opremo in bandero iz 19. stoletja; do nje vodi tudi priljubljena pešpot iz Polhovega Gradca.

Gotski prezbiterij in baročna ladja
Cerkev stoji severovzhodno nad Polhovim Gradcem, severno od kmetije Mežnar na Setnici. V register kulturne dediščine je vpisana pod EŠD 2133. Njeno srednjeveško jedro vključuje prezbiterij iz časa okoli leta 1400: zaključen je s tremi stranicami in križno obokan. Pravokotna ladja je bila barokizirana sredi 18. stoletja. V njenem tlaku je letnica 1683, zlati oltar pa nosi letnico 1685. [1]
Leseni kor, prižnica in dvostransko bandero
Župnija lego cerkve opiše kot rob manjše planote tik pod Polhograjsko Grmado. K prednji steni je prizidan zvonik, zakristija pa je na levi strani prezbiterija. Lesen oltar vključuje kip zavetnice sv. Uršule. [2]
V notranjosti je tudi lesen pevski kor iz časa okoli leta 1800. Prižnico župnijski opis postavlja v prvo polovico 19. stoletja. Iz sredine istega stoletja izvira bandero z dvema različnima prizoroma. Na eni strani je sv. Uršula na oblakih nad morjem, na drugi Marija Pomočnica, pod njenim razgrnjenim plaščem pa se zberejo kristjani različnih stanov. [2]
Župnija poleg žegnanja navede vsakoletno spominsko mašo za alpinista Pavleta Kozjeka in silvestrsko mašo. Za posamezen obisk je treba preveriti veljavna oznanila. [2]
Župnijska predstavitev izpostavi kasnejši popis cerkvene imovine leta 1526; to torej ni najstarejša navedena sled njenega obstoja. [2]
Kraj in cerkev v srednjeveških zapisih
Höfler pri Setnici navede zapis krajevnega imena Saetnicz z dne 1. decembra 1374, nato pa omembo v polhograjskem urbarju iz leta 1449. [3]
Kaj sta zabeležili vizitaciji 1631 in 1668
Vizitacija leta 1631 je v cerkvi popisala en oltar, posvečen sv. Uršuli. Tudi leta 1668 je bil omenjen en sam oltar. Tedanji opis posebej pohvali strop v ladji ter pred cerkvenimi vrati opiše odprto lopo z lesenim opažem. [4]
Na zunanjščini je bila takrat slika sv. Krištofa, ki so jo označili za skaženo in zanjo odredili beljenje. Zapis je dokaz nekdanje poslikave in naročenega posega, ne pa potrdilo, da je bilo beljenje tudi izvedeno. [4]
Zlati oltar in tiskane ornamentalne predloge
Zlati oltar iz leta 1685 je pritegnil tudi umetnostnozgodovinsko raziskovanje. Frančiška Oražem ga v doktorski disertaciji vključi v razpravo o hrustančastem ornamentu in grafičnih vzorih rezbarstva. Ob oblikovanju oltarnih kril na Setnici povzame Železnikovo primerjavo s predlogami Georga Casparja Erasmusa. V istem odseku predstavi tudi predloge Simona Cammermayerja. To je sled povezav okrasa s tiskanimi zgledi, ne potrditev imena izdelovalca setniškega oltarja. [5]
Peš iz Polhovega Gradca mimo Setnice
Turistično društvo opiše dostop s ceste Polhov Gradec–Črni Vrh: še pred tablo za konec naselja se desno odcepi pot v Mačkov graben. Kmalu zavije ostro desno in skozi gozd pripelje do Setnice. V vasi je orientacijska točka kmetija Pri Mihačku, za vasjo pa je s poti že vidna cerkev sv. Uršule. [6]
Od cerkve se steza strmo vzpne čez senožet. Na vzpetini se sreča s potjo, ki prihaja čez Ravnek oziroma iz Dvora; nadaljevanje vodi proti Grmadi. Cerkveni postanek je tako del peš povezave med dolinskim izhodiščem, vasjo in višjim grebenom. [6]
Cerkev kot cilj Kozjekovega spominskega pohoda
Poročilo Planinskega društva Blagajana dokumentira konkreten pohod 20. oktobra 2024. Zbralo se je 81 pohodnikov, ki so ob devetih krenili izpred polhograjske osnovne šole, šli mimo graščine in parka ter nadaljevali proti Mačkovemu grabnu. Po postanku na Kozjekovi domačiji so nadaljevali mimo Jelovčnikove kmetije proti razpotju na Mali Grmadi. Del udeležencev se je spotoma povzpel še na vrh Grmade. [7]
Pohod se je končal pri cerkvi sv. Uršule na Setnici, kjer je bila opoldne maša v spomin Pavletu in Izi Kozjek. Gre za dokumentirani dogodek iz leta 2024, ne za napoved novega pohoda ali današnji urnik maš. [7]
Obrtniška maša ob srečanju na Setnici
Drugo vrsto cerkvenega srečevanja izpričuje poročilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana Vič o 25. druženju obrtnikov in podjetnikov na Setnici. Udeleženci so drugo junijsko nedeljo odšli po označeni pešpoti izpred gostilne Pratkar, del skupine je obiskal še Grmado. V cerkvi sv. Uršule je sledila tradicionalna obrtniška maša, družabni del pa je bil Pri Mihačku. Ob srečanju je Janko Božnar prebral pesem Setnica v spomin njenemu avtorju, dolgoletnemu praporščaku Antonu Koširju iz Črnega Vrha. Poročilo je podpisal sekretar Peter Grabner. [8]
Pogosta vprašanja
- Kako stara je cerkev sv. Uršule na Setnici?
- Register prezbiterij datira okoli leta 1400, cerkev pa omenja v viru iz leta 1449. [1]
- Katero staro leseno opremo hrani cerkev?
- Župnija navaja oltar s kipom Uršule, kor okoli leta 1800, prižnico in dvostransko bandero iz 19. stoletja. [2]
- Ali je znan avtor zlatega oltarja?
- Uporabljena raziskava primerja okras z grafičnimi predlogami, izdelovalca oltarja pa s tem ne potrdi. [5]
- Kaj vemo o nekdanji poslikavi sv. Krištofa?
- Vizitacija leta 1668 jo omeni na zunanjščini in odredi beljenje, ne potrdi pa izvedbe. [4]
- Kako pridemo peš do cerkve iz Polhovega Gradca?
- Turistično društvo opiše pot skozi Mačkov graben do Setnice in mimo Pri Mihačku do cerkve. [6]
- Ali se pri cerkvi zaključuje Kozjekov spominski pohod?
- Poročilo društva potrjuje tak zaključek 20. oktobra 2024; ne gre za trenutni program. [7]
Viri predstavitve
- RNPD – Setnica pri Polhovem Gradcu, cerkev sv. Uršule, EŠD 2133
- Župnija Polhov Gradec – Sv. Uršula, Setnica
- Janez Höfler – Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij: Kranjska, 2015
- Ana Lavrič – Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja, 2007
- Frančiška Oražem – Oltarna arhitektura in kiparstvo 17. stoletja na Kranjskem, 2024
- Turistično društvo Polhov Gradec – Planinske poti
- Planinsko društvo Blagajana – Tradicionalni pohod po Pavletovi spominski poti, 2024
- Peter Grabner, OOZ Ljubljana Vič – 25. druženje obrtnikov in podjetnikov na Setnici
Lega
Cerkev stoji severovzhodno nad Polhovim Gradcem, severno od kmetije Mežnar, Setnica 6.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Dobrova-Polhov Gradec
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Brezje pri Dobrovi - Cerkev sv. Neže
pozni srednji vek, druga četrtina 18. stol., 1729
Cerkev stoji v zahodnem delu naselja, severno nad magistralno cesto.
registrirana dediščinaEŠD 1772Briše pri Polhovem Gradcu - Cerkev sv. Treh kraljev
prva četrtina 16. stol., sredina 18. stol.
Cerkev stoji južno od naselja Briše, na vzhodni strani ceste Briše - Polhov gradec.
registrirana dediščinaEŠD 2127Briše pri Polhovem Gradcu - Kapelica sv. Treh kraljev
prva polovica 20. stol.
Kapelica stoji južno ob cesti Briše - Polhov Gradec.
registrirana dediščinaEŠD 17160Butajnova - Cerkev sv. Ane
prva polovica 16. stol., tretja četrtina 18. stol., 1750
Cerkev stoji v južnem delu naselja.
registrirana dediščinaEŠD 2450Butajnova - Kapelica Matere božje
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji južno od naselja, v bližini hiše Butajnova 19.
registrirana dediščinaEŠD 17326Črni Vrh - Cerkev sv. Lenarta
druga četrtina 16. stol., 1526, tretja četrtina 18. stol., 1758, zadnja četrtina 19. stol., 1899
Cerkev stoji zahodno nad naseljem, na Cerkovnem griču.
registrirana dediščinaEŠD 1728Črni Vrh - Kapela Marijinega vnebovzetja
druga polovica 19. stol., 1851, 1889
Kapela stoji zahodno od Črnega Vrha, pri župnišču ob cesti na Cerkovni grič s cerkvijo sv. Lenarta.
registrirana dediščinaEŠD 2835Črni Vrh - Kapelica Srca Jezusovega
druga četrtina 20. stol., 1926
Kapelica stoji vzhodno ob cesti, južno ob hiši Črni Vrh 31.
registrirana dediščinaEŠD 17161Črni Vrh - Kapelica sv. Florijana
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji v vzhodnem delu naselja, južno ob cesti.
registrirana dediščinaEŠD 17162