spomenik lokalnega pomena
Setnik - Cerkev sv. Martina
Opis
Cerkev (prvič omenjena 1526, posvečena 1547) s pravokotno barokizirano ladjo, baročnim zvonikom na zahodu in tristrano zaključenim prezbiterijem z zvezdasto mrežastim obokom v gotski tradiciji. Na zunanjščini so ostanki fresk (Sv. Krištof, Križanje).
Cerkev sv. Martina na Setniku pri Polhovem Gradcu
Viri pregledani
Cerkev sv. Martina na Setniku združuje gotski prezbiterij, ostanke zunanjih fresk in baročno preoblikovano ladjo. Ob starejših umetninah njeno zgodbo zaznamujeta obnova v letih 2012–2013 in menjava zvonov leta 2024.

Cerkev na odprtem grebenu Setnika
Podružnična cerkev stoji v vzhodnem delu naselja Setnik, na neporaščenem grebenu južno od Praproč. Obdaja jo kamnit zid z dvokapno strešico. V registru je evidentirana pod EŠD 2134 kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Pravokotno barokizirano ladjo dopolnjujeta zahodni zvonik in tristrano zaključen prezbiterij z zvezdasto mrežastim obokom. [1]
Obok, poslikave in ponovno uporabljene stropne deske
Odlok iz leta 2013 podrobno opiše prehod iz banjasto obokane ladje skozi šilast slavolok v za stopnico dvignjeni prezbiterij. Rebra njegovega oboka se opirajo na osem konzol. Med okrasi so trtna vitica, akantovi listi, figuralni sklepniki, relief sv. Martina ter angel s ščitom in kamnoseškim znamenjem. Prvotna poslikava notranjščine prezbiterija je prekrita z beležem. [2]
Na južni strani je zakristija z letnico 1780 nad vhodom. Baročno oblikovano streho zahodnega zvonika odlok datira v prvo polovico 18. stoletja. Zunanje freske Krištofa in Križanja so poškodovale predelave južnih oken. Posebnost so ohranjene deske nekdanjega poslikanega stropa iz prve četrtine 16. stoletja, pozneje uporabljene pri lesenih stopnicah na kor. [2]
Oltarji, mašni plašč in bandero
Glavni oltar s kipom sv. Martina in oltarno sliko župnija datira v začetek 19. stoletja. Stranska oltarja nosita letnico 1841. Župnijski opis posebej izpostavi tudi mašni plašč iz časa okoli leta 1800 ter bandero iz leta 1877. Na njem so skupaj Martin, Katarina in Brikcij, torej svetniki, ki jim pripadajo cerkveni oltarji. [3]
V prezbiteriju opozori na nekdaj šilasta okna, rebra in konzole s sadnimi motivi. Ob Martinovem prazniku domačini obhajajo mašo z blagoslovom mladega vina. Čez Setnik po župnijski predstavitvi vodi tudi Martinova pohodna pot, povezana s svetnikovim rojstnim krajem Szombathely na Madžarskem in Toursom v Franciji, kjer je pokopan. [3]
Stari popisi in posvetitev 30. septembra 1547
Vizitacija iz leta 1631 našteje oltarje sv. Martina, sv. Katarine in sv. Brikcija. Popis leta 1668 zapiše, da je cerkev z oltarji 30. septembra 1547 posvetil ljubljanski škof Urban Textor. V prezbiteriju omeni freske apostolov, ladjo pa opiše kot temačno. Pred vhodom je bila odprta lopa, nad njo stolpič z dvema zvonovoma; streho so pokrivale hrastove skodle. [4]
Gotski kor po historični topografiji
Höfler ponovi datum posvetitve leta 1547 in ga naveže na vizitacijski vir iz leta 1668. Gotski kor z zvezdastim obokom poveže s časom posvetitve, ob tem pa navede Komeljevo datiranje okoli leta 1520. Tako stavbni del ni predstavljen kot povsem nova baročna gradnja; ohranja starejšo gotsko zasnovo in ostanke fresk. [5]
Vaška obnova v letih 2012–2013
Janez Gerjolj je po končanih delih opisal obnovo, začeto na pobudo ključarjev v začetku leta 2012. Domačini so darovali les za zvonik, dodali novo bakreno kritino in odstranili dotrajani omet do kamnite zidave. Zidove so zvezali, injicirali in utrdili, nato zunanjščino na novo ometali ter prepleskali. Vgradili so tudi nov vhodni portal in vrata. [6]
Pri organizaciji sta izstopala ključarja Tone Janša in Pavle Buh, ki sta bila stalno navzoča na gradbišču. Med podporniki poročilo navede PGD Zalog z denarno in drugo pomočjo. Turistično društvo Briše je plačalo nov marmorni portal. Zaključek del so obeležili še z žegnanjem 25. avgusta 2013. Gerjoljevo besedilo je pripoved sodelujoče skupnosti, objavljena neposredno po obnovi. [6]
Blagoslov obnovljenega zvonika in fasade
Nadja Prosen Verbič v poročilu o slovesnosti 7. julija 2013 navede, da se je po novi maši v Polhovem Gradcu dogajanje preselilo k sv. Martinu. Branko Setnikar je tam blagoslovil obnovljeni zvonik, novo streho zvonika in obnovljeno fasado. Poudari, da so domačini dela financirali in opravili tudi prostovoljno. S tem se ločita cerkvena slovesnost v Polhovem Gradcu in popoldanski blagoslov obnovitvenih del na Setniku. [7]
Trije bronasti zvonovi iz Hamburga leta 2024
Manca Dolinar dokumentira blagoslov 25. avgusta 2024, ki ga je vodil pomožni škof Franc Šuštar. Bronasti zvonovi so nadomestili jeklene iz leta 1920. Ob pregledu so ugotovili, da je poleg zvonov treba obnoviti tudi ogrodje. Dominik Malovrh je primeren rabljeni komplet našel na borzi; skupaj z župnikom Bogdanom Oražmom sta ga pregledala v Hamburgu. [8]
Zvonovi iz nemške livarne Rincker tehtajo 517, 330 in 229 kilogramov ter zvenijo v tonih a1, c2 in d2. Uglasitev sledi napevu Te Deum. Največji je posvečen Martinu, srednji Katarini, najmanjši Jerneju. Na slovesnost so jih pripeljali s konjsko vprego. Najmanjšega so v zvonik dvignili otroci, srednjega ženske in največjega možje; vsako skupino je spremljal ustrezni zbor. [8]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Martina?
- Na odprtem grebenu v vzhodnem Setniku, južno od Praproč. [1]
- Kdaj je bila cerkev posvečena?
- Po vizitaciji 30. septembra 1547. [4]
- Katero letnico nosita stranska oltarja?
- 1841. [3]
- Kdo je financiral nov marmorni portal?
- Po Gerjoljevem poročilu Turistično društvo Briše. [6]
- Koliko tehtajo bronasti zvonovi?
- 517, 330 in 229 kilogramov. [8]
- Kje so uporabljene stare poslikane stropne deske?
- Pri lesenih stopnicah na pevski kor. [2]
Viri predstavitve
- RNPD – Setnik, cerkev sv. Martina, EŠD 2134
- Občina Dobrova – Polhov Gradec – Odlok o razglasitvi cerkve sv. Martina na Setniku, 2013
- Župnija Polhov Gradec – Sv. Martin, Setnik
- Ana Lavrič – Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja, 2007
- Janez Höfler – Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij: Kranjska, 2015
- Janez Gerjolj – Prenovili cerkev sv. Martina, 2013
- Nadja Prosen Verbič – Novomašnik Branko, bod' pozdravljen!, 2013
- Manca Dolinar – Blagoslov novih zvonov v Setniku, 2024
Lega
Cerkev stoji v vzhodnem delu naselja Setnik, na izpostavljenem neporaščenem grebenu južno od Praproč. Obdana je s kamnitim zidcem z dvokapno strešico.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Dobrova-Polhov Gradec
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Brezje pri Dobrovi - Cerkev sv. Neže
pozni srednji vek, druga četrtina 18. stol., 1729
Cerkev stoji v zahodnem delu naselja, severno nad magistralno cesto.
registrirana dediščinaEŠD 1772Briše pri Polhovem Gradcu - Cerkev sv. Treh kraljev
prva četrtina 16. stol., sredina 18. stol.
Cerkev stoji južno od naselja Briše, na vzhodni strani ceste Briše - Polhov gradec.
registrirana dediščinaEŠD 2127Briše pri Polhovem Gradcu - Kapelica sv. Treh kraljev
prva polovica 20. stol.
Kapelica stoji južno ob cesti Briše - Polhov Gradec.
registrirana dediščinaEŠD 17160Butajnova - Cerkev sv. Ane
prva polovica 16. stol., tretja četrtina 18. stol., 1750
Cerkev stoji v južnem delu naselja.
registrirana dediščinaEŠD 2450Butajnova - Kapelica Matere božje
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji južno od naselja, v bližini hiše Butajnova 19.
registrirana dediščinaEŠD 17326Črni Vrh - Cerkev sv. Lenarta
druga četrtina 16. stol., 1526, tretja četrtina 18. stol., 1758, zadnja četrtina 19. stol., 1899
Cerkev stoji zahodno nad naseljem, na Cerkovnem griču.
registrirana dediščinaEŠD 1728Črni Vrh - Kapela Marijinega vnebovzetja
druga polovica 19. stol., 1851, 1889
Kapela stoji zahodno od Črnega Vrha, pri župnišču ob cesti na Cerkovni grič s cerkvijo sv. Lenarta.
registrirana dediščinaEŠD 2835Črni Vrh - Kapelica Srca Jezusovega
druga četrtina 20. stol., 1926
Kapelica stoji vzhodno ob cesti, južno ob hiši Črni Vrh 31.
registrirana dediščinaEŠD 17161Črni Vrh - Kapelica sv. Florijana
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji v vzhodnem delu naselja, južno ob cesti.
registrirana dediščinaEŠD 17162