Smlednik - Cerkev sv. Urha

Cerkev ob pokopališču

Cerkev sv. Urha stoji ob pokopališču na pobočju Brezovec, na južnem robu vasi Smlednik. Takšno lego navaja register kulturne dediščine, ki stavbo opredeljuje kot mogočno neoromansko dvoransko cerkev z zvonikom. Notranjost je poslikana, opremo pa povezuje z dunajskimi, graškimi in domačimi mojstri. Stavba je v registru evidentirana pod številko 2269. [1]

Kapela sv. Urha in povezava z Vodicami

Janez Höfler v historični topografiji navaja kapelo, posvečeno sv. Urhu, že okoli leta 1118. Njen nastanek povezuje s smledniškima vitezoma Heberardom in Bertolfom ter z ozemljem vodiške župnije. Kapela je s soglasjem vodiškega župnika in po patriarhu Ulriku dobila krstno in pogrebno pravico. Zapis govori o zgodnji cerkveni ustanovi, ne o ohranjeni stavbi iz dvanajstega stoletja. [3]

Smledniškega župnika v isti topografiji izpričujejo dokumenti z dne 18. oktobra 1228, 30. aprila 1251 in 13. januarja 1264. Poznejša dokumenta z dne 6. junija 1341 in 21. oktobra 1355 pa omenjata vikarja vodiškega župnika; drugi ga izrecno označuje kot stalnega vikarja. Höfler zato vprašanje osamosvojitve obravnava previdno in zgodovinske povezave z Vodicami ne predstavlja kot preprosto neprekinjeno samostojnost. [3]

Patronat nad smledniško vikariatno župnijo je ob prehodu vodiškega patronata leta 1393 oziroma 1392 prešel na celjske grofe. Od leta 1456 je bil habsburški oziroma deželnoknežji. Ob ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 je bil prek Vodic dodeljen stolnemu kapitlju v Ljubljani. Srednjeveška zgodovina cerkve tako vključuje konkretne spremembe njenega ustanoviteljskega in cerkvenega okvira. [3]

Rösnerjeva cerkev in naročniki Lazarini

Sedanjo cerkev so zgradili med letoma 1847 in 1849 po načrtih dunajskega arhitekta Karla Rösnerja. Ta časovni razpon navajata register in občinska predstavitev, Höfler pa dodaja datum posvetitve: 24. avgust 1851. Občina Rösnerja uvršča med pomembne dunajske arhitekte sredine devetnajstega stoletja. Baroni Lazarini so novo župnijsko cerkev pretežno na lastne stroške postavili in tudi opremili. [1][2][3]

Občinski opis poimensko navaja izvajalce različnih del. Zidarska dela je opravil Anton Brilli, tesarska pa Gustav Tönnies; pri slednjih izrecno navaja leto 1854. Kamnoseško delo je povezano z Lovrom Kocjančičem in steklarsko s Francem Resmanom, obema iz Ljubljane. Letnica tesarskih del je zato navedena ločeno od glavnega obdobja gradnje in od posvetitve cerkve. [1][2][3]

Oboki, niše in geometrijska poslikava

Občina stavbo opisuje kot dvoransko cerkev z ravno zaključenim prezbiterijem. Obokan strop se naslanja na ločne opornike, ki oblikujejo oltarne niše. Večino stenskih in obočnih površin pokrivajo geometrijski vzorci, na oboku pa so okrogli figuralni medaljoni. Velika polkrožna okna z geometrijskim okrasjem zavzemajo skoraj celotne ploskve zunanjih sten. Opis notranjosti povezuje stavbno zasnovo, svetlobne odprtine in slikarski okras. [2]

Severno pročelje in sončna ura

Lucija Fabjančič v domoznanski zbirki Kamra navaja, da je cerkev zaradi prostora obrnjena od severa proti jugu. Severno pročelje ima polkrožen portal in rozeto, okroglo okno nad vhodom. Fasado členijo lizene, plitki navpični pasovi, ter ločni friz. Pred obnovo fasade leta 2005 je bila na njenem vrhu še vidna naslikana ura. Na južni fasadi je sončna ura, zvonik pa ima v najvišjem nadstropju dvojne odprtine in kupolasto streho. [4]

Dunajski in graški slikarji ter družinska zavetnika

Sliko za veliki oltar je izdelal Leopold Kupelwieser, profesor na dunajski akademiji. Za dva stranska oltarja je slikal Josef Tunner iz Gradca. Občinska predstavitev njuni deli povezuje z željo naročnikov po kakovostni opremi nove cerkve. Oltarne slike tako dopolnjujejo arhitekturo, naročeno pri dunajskem projektantu, z deli umetnikov iz dveh različnih umetnostnih središč. [2]

Tedanji lastnik smledniškega gospostva Franz Xaver Felix baron Lazarini in njegova žena Anna Maria, rojena grofica Brandis, sta vplivala tudi na izbor zavetnikov prvih dveh stranskih oltarjev. Posvečena sta sv. Frančišku Ksaverju in sv. Ani, ki sta upodobljena na oltarnih slikah. Občinski opis zato naročnika povezuje ne le s financiranjem stavbe, temveč tudi s poimensko izbiro svetnikov v njeni opremi. [2]

Oltarni nastavek in predmeti iz stare cerkve

Kamrina zbirka veliko oltarno sliko datira v leto 1847. Sv. Urh na njej moli pred Marijo z Jezusom na prestolu, spremljata pa ga angel in mož z ribo, svetnikovim atributom. Oltarni nastavek je leta 1849 po Kupelwieserjevih načrtih izdelal Matija Tomc iz Šentvida nad Ljubljano. Njegova oblika posnema prestol na sliki. Ob oltarju sta kipa sv. Petra in Pavla, na oltarni mizi pa tabernakelj z dvema lesenima klečečima angeloma. [4]

Tabernakelj je bil leta 1889 prenovljen, predelan in povečan v delavnici Leopolda Tratnika. Med starejšimi predmeti zbirka navaja baročni krstilni kamen iz leta 1745. V tlak za oltarjem je vdelan nagrobnik župnika Mateja Podgorška iz leta 1736, v tlak nekdanje krstilnice pa nagrobnik Baltazarja Isaisnerja iz istega leta. Slike križevega pota so v cerkev slavnostno prinesli 15. marca 1863. [4]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Urha v Smledniku?

Ob pokopališču na pobočju Brezovec, na južnem robu vasi Smlednik. [1]

Kdaj so zgradili sedanjo cerkev?

Med letoma 1847 in 1849 po načrtih dunajskega arhitekta Karla Rösnerja. [1]

Kdaj je bila cerkev posvečena?

Höflerjeva historična topografija navaja 24. avgust 1851. [3]

Kaj je značilno za notranjost?

Ravno zaključen prezbiterij, ločni oporniki z oltarnimi nišami, geometrijska poslikava in okrogli figuralni medaljoni na oboku. [2]

Kdo je slikal za oltarje?

Leopold Kupelwieser za veliki oltar in Josef Tunner iz Gradca za dva stranska oltarja. [2]

Katera svetnika sta na prvih dveh stranskih oltarjih?

Sv. Frančišek Ksaver in sv. Ana; na njuno izbiro sta vplivala Franz Xaver Felix Lazarini in Anna Maria, rojena Brandis. [2]