Srednje Bitnje - Cerkev sv. Uršule

Renesančna cerkev sredi Sorškega polja

Cerkev sv. Uršule stoji sredi polja vzhodno od naselbinskega dela Srednjih Bitenj. Register nepremične kulturne dediščine jo vodi kot podružnično cerkev v občini Kranj, z identifikatorjem EŠD 1926. Zidana stavba ima pravokotno ladjo in prezbiterij. Njeno arhitekturo označuje kot renesančno, gradnjo pa datira v obdobje 1612–1619. Na istem mestu je prej stala lesena cerkev. Med posebej navedenimi deli opreme sta slika sv. Uršule iz leta 1616 in oprema iz istega časa. [1]

Gradnja in jubilej leta 2019

Ana Šubic je ob štiristoletnici cerkve zapisala, da so dotrajano leseno predhodnico podrli v začetku 17. stoletja. Temeljni kamen nove cerkve je 26. avgusta 1612 položil in blagoslovil škof Tomaž Hren. Po njenem poročilu jo je 5. maja 1619 posvetil sv. Uršuli; slovesnosti so se udeležili verniki iz dvajsetih župnij na Gorenjskem in Štajerskem. [2]

Jubilejno mašo tretjo nedeljo maja 2019 je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Somaševala sta šmartinski župnik Bojan Likar in duhovni pomočnik Stanislav Dolšak, pel pa je zbor Dotik. Ob praznovanju so izročili tudi knjižico Lončkarji, v kateri je Janko Proj raziskoval Bitnje in njihovo lončarsko preteklost. Članek sv. Uršulo uvršča med pet podružnic župnije Kranj-Šmartin ob župnijski cerkvi v Stražišču. [2]

Oltarji in cerkveni prostor v 17. stoletju

Ana Lavrič v pregledu vizitacij ljubljanske škofije objavlja zapis za leto 1631 s tremi oltarji. Prvi je posvečen sv. Uršuli, druga dva v tem popisu nimata navedenega patrocinija. V poročilu iz leta 1668 so vsi trije poimenovani: sv. Uršula in device, sv. Barbara ter sv. Jakob. Ta zapis posvetitev cerkve in oltarjev škofu Hrenu pripisuje letu 1616, medtem ko jubilejno poročilo iz leta 2019 navaja posvetitev cerkve leta 1619. [3]

Vizitacija iz leta 1668 opisuje lesen kor nad cerkvenimi vrati in široko vhodno lopo; zakristije tedaj ni bilo. Lavričeva Srednje Bitnje navaja tudi med zgodnjimi preprostimi primeri obočne mreže, reducirane na grebene, v prezbiterijih 17. stoletja. Ob tem v Stražišču opisuje poznejšo bogatejšo rešitev iz tridesetih let istega stoletja. [3]

Slika sv. Uršule in stari umetnostni popis

Krajevni leksikon Dravske banovine iz leta 1937 glavno oltarno sliko označuje kot renesančno delo iz leta 1616 in jo pripisuje Tomažu Stroyerju. V istem krajevnem zapisu omenja župnika Jurija Kramarčka, ki je dal leseno predhodnico podreti in postaviti zidano cerkev. Leksikon njegovo službovanje datira v obdobje 1614–1632. [4]

Zgodovinski opis vrat, oboka in oltarne podobe

Časopis Glas je 11. junija 1976 v prispevku Na Sorškem polju cerkev opisal kot samostojno stavbo brez župnišča ali mežnarije. Pri oboku je poudaril tanka rebra in sledove gotike ob prehodu v renesanso. Posebej je omenil vhodna vrata s klesano ornamentiko, mozaični tlak pred pragom in gotsko masko na desni. Glavno oltarno podobo je opisal s sv. Uršulo in devicami, ki držijo palmove veje kot znamenje zmage. [5]

Isti prispevek prinaša pobožno zgodbo Josipa Lavtižarja o cerkveni zavetnici. Po njej je Uršula s tovarišicami iz Britanije pribežala v Köln, kjer naj bi jih med hunskim napadom leta 451 ubili. Besedilo njen konec povezuje z mučeništvom. Gre za svetniško izročilo, ki ga je časopis vključil v predstavitev srednjebitenjske cerkve, in ne za potrjeno kronologijo izgradnje tega svetišča. Uršuline spremljevalke v zgodbi ustrezajo devicam na opisani oltarni podobi, palmove veje pa izražajo njihovo zmago. [5]

Cerkev in bližnje pokopališče

Cerkev je del kulturne krajine Bitenj na zahodnem robu Sorškega polja. Natečajna naloga območje opredeljuje vzhodno od Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitenj ter Žabnice, zahodno od ceste Ljubljana–Kranj. Od domačij se v polje nadaljujejo trakaste parcele s sadovnjaki, stegnjenimi kozolci, sakralnimi objekti in posameznimi drevesi. Dokument krajino povezuje z freisinško kolonizacijo. [6]

Natečajna naloga Fakultete za arhitekturo iz leta 2025 cerkev prikazuje na franciscejskem katastru iz obdobja 1818–1828. Pri sedanjem pokopališču Bitnje opisuje glavno pot kot os med vhodom, velikim drevesom in poslovilnim objektom, ki se s pogledom navezuje na sv. Uršulo. Pokopališče so po dokumentu leta 1970 preselili iz Stražišča na Sorško polje. Ob tem so prenesli nekaj historicističnih nagrobnikov. Natečaj iz leta 2025 je obravnaval idejno zasnovo polja za raztros pepela; naloga ne dokazuje, da je bila predlagana ureditev tudi izvedena. [6]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Uršule?

Na polju vzhodno od naselbinskega dela Srednjih Bitenj v občini Kranj. [1]

Kdaj so gradili sedanjo cerkev?

Register gradnjo datira v obdobje 1612–1619, na mestu starejše lesene cerkve. [1]

Kateri oltarji so navedeni leta 1668?

Sv. Uršula in device, sv. Barbara ter sv. Jakob. [3]

Kdo je po leksikonu naslikal glavno sliko?

Leksikon iz leta 1937 jo pripisuje Tomažu Stroyerju in datira v leto 1616. [4]

Kateri župniji pripada cerkev v jubilejnem poročilu?

Poročilo iz leta 2019 jo uvršča med podružnice župnije Kranj-Šmartin. [2]

Kako je bila oltarna podoba opisana leta 1976?

S sv. Uršulo in devicami s palmovimi vejami v rokah. [5]