registrirana dediščina
Strahinj - Cerkev sv. Nikolaja
Opis
Cerkev, omenjena 1391, je bila popolnoma predelana v letih 1769 - 1771 (deloma ohranjeni zidovi, zvonik z gotsko fresko sv. Krištofa). Danes baročna cerkvena arhitektura s pravokotno ladjo. Oprema iz 18. in 19. stol.
Cerkev sv. Nikolaja v Strahinju
Viri pregledani
Cerkev sv. Nikolaja oziroma sv. Miklavža v Strahinju je podružnica župnije Naklo. Baročno stavbo zaznamujejo starejši gotski ostanki, njene fasade pa imajo tudi dobro dokumentirano zgodovino obnov.

Gotski ostanki v baročni cerkvi
Register cerkev opisuje kot baročno arhitekturo s pravokotno ladjo. Ob predelavi v letih 1769–1771 so uporabili del starejših zidov in ohranili zvonik z gotsko fresko sv. Krištofa. Notranja oprema sodi v 18. in 19. stoletje. Stavba je registrirana kulturna dediščina z oznako EŠD 2074. [1]
Srednjeveške omembe in posvetitve
Höfler navede omembi cerkve 6. marca in 23. septembra 1391, ko je izpričana kot nakelska podružnica. Starejše poročilo o gradnji okoli leta 1382 predstavi kot podatek iz starih zapisov. Prezbiterij in oltar je 2. avgusta 1450 posvetil pićanski škof Martin. [2]
Leta 1496 je škof Jurij cerkev ponovno posvetil in posvetil Nikolajev ter Lenartov oltar. Ohranjeno Krištofovo fresko Höfler pripiše Mojstru Bolfgangu in jo datira približno v leta 1460–1465. [2]
Gradnja in zvonovi v Lavtižarjevem času
Lavtižar novo cerkev poveže z letom 1769 in župnikom Frančiškom Kodermanom. Kot posvetitelja 21. septembra 1771 navede pomožnega škofa Karla Herbersteina. Leta 1901 opiše tri zvonove s premeri 125, 105 in 84 centimetrov. Velikega in malega je leta 1875 izdelal Ignacij Hilzer v Dunajskem Novem mestu, srednjega pa Anton Samassa leta 1838. To so podatki o tedanjih zvonovih. [3]
Oltarji pred baročno predelavo
Vizitacijski popis iz leta 1631 našteje oltarje sv. Miklavža, sv. Barbare in sv. Lenarta. Enaki zavetniki so navedeni tudi leta 1668. Miklavžev oltar je tedaj imel lep pozlačen nastavek; popis posebej omeni posvetitvi Miklavževega in Lenartovega oltarja iz leta 1496. [4]
Na Lenartovem oltarju je stal v središču kip sv. Jožefa, medtem ko je bil naslovni svetnik pomaknjen na stran. Vizitator je zahteval, naj Jožefov kip nadomestijo z enako velikim Lenartovim. Zapis opiše tudi odprto lopo pred vrati in zvonik. Opis velja za ureditev več kot stoletje pred veliko baročno predelavo. [4]
Konservatorska obnova fasade leta 1968
Konservatorsko poročilo v Varstvu spomenikov pojasni, da so barvne raziskave na strahinjski cerkvi pokazale podobno toniranje kakor na župnijski v Naklem. Zavod za spomeniško varstvo Kranj je zato predlagal obnovo ugotovljene barvne sheme. Gotski zvonik so obravnavali posebej: na njem so se ohranile sledi naslikanih šivanih robov. [5]
Ob predlogu poslikave so pripravili še skici nadstreška nad vhodom in strehe zvonika. Dela so izvedli leta 1968 z drobnozrnatim, tako imenovanim plastičnim ometom. Na vhodni fasadi so ga obdelali z mokrim čopičem, da je spominjal na apneni belež. Poročilo opozori na premočan barvni ton, obenem pa zabeleži, da po enoletnem opazovanju ni bilo lis ali spremembe barve. [5]
Nova fasada in krajevno praznovanje leta 1993
Gorenjski glas je 3. avgusta 1993 poročal o končani obnovi fasade. Blagoslovitev in zahvalno mašo je v nedeljo, 1. avgusta, vodil kranjski dekan Stane Židar. Dogodek je sovpadel s semnjem, krajevnim cerkvenim praznovanjem. [6]
Poročilo izpostavi pomoč prebivalcev z denarjem, delom in materialom ter delo gradbenega odbora. V programu so sodelovali cerkveni pevci in ženski zbor iz Strahinja. Gre za dokumentirano obnovo iz leta 1993, ne za napoved sedanjih del. [6]
Posestni in matični viri za Strahinj
Državni arhiv hrani izvleček štiftnega registra te podružnične cerkve iz sredine 18. stoletja. Vodnik ga uvršča v Terezijanski kataster za Kranjsko, fond SI AS 174, škatlo 230, oznako 170-5. Enota je navedena izrecno pod Strahinjem in sv. Nikolajem. [7]
Matične knjige nakelske župnije
Katalog Matricula strahinjsko Miklavževo cerkev izrecno navede med podružnicami župnije Naklo. V župnijskem katalogu je 37 knjig iz skupnega obdobja 1611–1909; med zajetimi kraji je tudi Strahinj. Za raziskovanje družinske zgodovine je zato izhodišče nakelski župnijski katalog. [8]
Skozi Strahinj po občinskem kolesarskem krogu
Občina Naklo predlaga osnovni kolesarski krog z izhodiščem pred osnovno šolo v Naklem. Od tam vodi proti severu čez avtocestni nadvoz v Strahinj in naprej proti Dupljam ter Podbrezjam, nato se vrne v Naklo. Celota je opisana kot 16 kilometrov dolga. [9]
Pri Strahinju občinski opis opozori tudi na konglomeratno območje Udin boršta z jamama Mala in Velika Lebinca. Za jami izrecno navede, da nista urejeni za obisk. Cerkveni postanek je tako mogoče povezati s kolesarskim ogledom naselja; obisk jam ni del urejene turistične ponudbe iz tega opisa. [9]
Pogosta vprašanja
- Kako se imenuje cerkev v Strahinju?
- Cerkev sv. Nikolaja oziroma sv. Miklavža. [1]
- Kdo je naslikal staro Krištofovo fresko?
- Höfler jo pripiše Mojstru Bolfgangu, okoli 1460–1465. [2]
- Kdaj je bila posvečena baročna cerkev?
- 21. septembra 1771. [3]
- Kateri trije oltarji so navedeni leta 1631?
- Miklavžev, Barbarin in Lenartov. [4]
- Kdaj je bila izvedena opisana konservatorska obnova?
- Leta 1968. [5]
- Kateri župniji pripada strahinjska podružnica?
- Župniji Naklo. [8]
Viri predstavitve
- RNPD – Strahinj, cerkev sv. Nikolaja, EŠD 2074
- Janez Höfler – Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij: Kranjska, 2015
- Josip Lavtižar – Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, 1901
- Ana Lavrič – Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja, 2007
- Varstvo spomenikov XIII–XIV, 1968–1969, Ljubljana 1970
- Gorenjski glas – Obnovljena cerkev sv. Nikolaja, 3. avgust 1993
- Arhiv Republike Slovenije – Vodnik po urbarjih, peti zvezek
- Nadškofijski arhiv Ljubljana – Naklo, Matricula Online
- Občina Naklo – Osnovni kolesarski krog
Lega
Cerkev stoji na vzpetini sredi vasi.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Naklo
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Bistrica pri Naklem - Kapelica ob hiši Bistrica 5
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji na Jurčkovem klancu, pri zadnji hiši ob cesti Bistrica-Naklo (Bistrica 5).
registrirana dediščinaEŠD 16545Bistrica pri Naklem - Mubijeva kapelica
19. stol. (domnevno), tretja četrtina 20. stol., 1971
Kapelica stoji desno ob cesti Bistrica - Podbrezje, pred mostom čez Tržiško Bistrico.
registrirana dediščinaEŠD 16544Naklo - Cerkev sv. Petra
tretja četrtina 18. stol., 1755
Cerkev stoji v jedru gručastega naselja.
registrirana dediščinaEŠD 2073Naklo - Kapelica na Pivki
prva četrtina 20. stol., 1924
Kapelica z nišo stoji ob manjšem vaškem križišču, v neposredni bližini hiš Pivka 22, 20 in 27, severno ob regionalni cesti Kranj - Jesenice.
registrirana dediščinaEŠD 16436Naklo - Kapelica pri hiši Glavna cesta 5
prva polovica 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1905
Kapelica stoji ob Španovi domačiji, med hišama Glavna cesta 3 in 5.
registrirana dediščinaEŠD 16439Naklo - Kapelica pri hiši Glavna cesta 63
druga četrtina 20. stol., 1940, prva četrtina 21. stol., 2001
Kapelica stoji na Pivki vzhodno ob Glavni cesti pod Gradiščem ali Štucljem, južno od domačije Glavna cesta 63 (prej Cesta 26. julija 63).
spomenik lokalnega pomenaEŠD 5163Naklo - Kapelica sredi vasi
tretja četrtina 18. stol., 1765, zadnja četrtina 20. stol., 1992
Kapelica stoji sredi starega dela Naklega, severozahodno ob križišču Glavne ceste in Krakovega.
registrirana dediščinaEŠD 16437Naklo - Kapelica sv. Antona Padovanskega
prva polovica 19. stol.
Kapelica stoji zahodno od naselja, na koncu ulice Krakovo, pri cestnem nadvozu proti Strahinju.
registrirana dediščinaEŠD 16438Naklo - Razpelo na Pivki
prelom 19. stol. in 20. stol., prva četrtina 21. stol.
Razpelo je stalo ob vaškem križišču na Pivki, severno od hiše Glavna cesta 72.
registrirana dediščinaEŠD 16440