Studenčice - Cerkev sv. Florijana

Cerkev na severnem robu Studenčic

Cerkev sv. Florijana stoji na prodni ravnini na severnem robu Studenčic, vzhodno od ceste Ljubljana–Jesenice in ob povezavi Hraše–Breznica. Register jo sestavlja iz vhodne lope, v jedru romanske ladje, poznogotskega prezbiterija in zakristije, nad katero je zvonik. Prezbiterij datira okoli leta 1480, zakristijo pred leto 1668, zvonik pa v leto 1699. Ladijski mrežastogrebenasti obok je po registru iz leta 1656. [1]

Od sv. Ruperta do sv. Florijana

Župnijska predstavitev Benjamina Grubarja navaja tri studenške ključarje iz leta 1464: Lenarta Vrognovca, Tomaža Grišla in Simona Behaimba. Radovljiška matrikula iz leta 1468 cerkev povezuje s sv. Rupertom. Obletnico njene posvetitve so praznovali na Florijanov god, 4. maja, in Florijan je postopoma prevzel vlogo glavnega zavetnika. [2]

V vizitacijskem zapisniku škofa Rinalda Scarlichija iz leta 1631 se že pojavi Florijan, zapisnik iz leta 1657 pa še ohranja oba zavetnika, Florijana in Ruperta. Po župnijskem opisu so Rupertovo podobo pozneje preselili v zgornji zaključek velikega oltarja. Župnijska stran povzema knjigo Matjaža Ambrožiča Cerkve in Božja znamenja v brezniški župniji iz leta 2021. [2]

Prezbiterij, zakristija in vhodna lopa

Po župnijskem opisu je romanski ladji prvotno pripadala polkrožna apsida, ki so jo pred letom 1480 odstranili in nadomestili z gotskim prezbiterijem. Leseni kasetirani strop ladje je v baroku zamenjal nižji obok. V južni steni prezbiterija so v osemnajstem stoletju uredili stranski vhod. Gotski kamniti slavolok ločuje ladjo od prezbiterija. [2]

Nad zakristijo so leta 1699 postavili osemnajst metrov visok zvonik. Vrata iz zakristije v cerkev imajo leseno mrežo; župnijski opis kot verjetno razlago navaja spovedovanje skozi vrata, zlasti ob Florijanovem prazniku. Najmlajši del stavbe je zidana lopa z lesenim stropom in prižnico iz lehnjaka v jugozahodnem kotu. [2]

Glavni portal v lopi je iz prve polovice sedemnajstega stoletja. Starejši zgodnjegotski portal je po župnijski predstavitvi vzidan v nekdanjo Bavančnekovo hišo. Okrog cerkve je bilo nekoč pokopališče; njegova sled je obzidje z dvema vhodoma. [2]

Vurnikov glavni oltar in Layerjevi sliki

Župnijska predstavitev gotski veliki oltar s podobami Ruperta, Florijana in Uršule povezuje s posvetitvijo škofa Sigmunda Lamberga leta 1480. Inventarni popis iz leta 1887 je stare zlate oltarje označil kot zelo slabo ohranjene. Leta 1898 so jih nadomestili z novimi; glavni nastavek iz mehkega hvarskega peščenca je izdelal Janez Vurnik mlajši. [2]

V osrednjem delu glavnega oltarja je kip Florijana, ob njem sta Lovrenc in Štefan, na vrhu pa relief Roka. Stranski oltar Uršule ima njeno sliko Leopolda Layerja iz leta 1798 ter kipa Terezije Velike in Barbare. Drugi stranski oltar je posvečen Primožu in Felicijanu; tudi njuno sliko je Layer naslikal leta 1798. Ob njej sta kipa Jožefa z detetom Jezusom in Alojzija Gonzage. Obe sliki sta ohranjeni iz prejšnjih baročnih oltarjev. [2]

Srednjeveške freske in novejši križev pot

Register na severni ladijski steni opisuje dve plasti poslikave, prvo pred letom 1300 in drugo iz sredine petnajstega stoletja. Župnijski opis ohranjene notranje prizore poimenuje kot Pohod svetih treh kraljev in sv. Jurija. Na zunanjščini je ohranjena spodnja plast podobe Krištofa. [1][2]

Med slikami župnijska stran navaja votivno podobo Florijana s pogledom na Radovljico in goreči Predtrg, povezano s požarom leta 1761, ter podobi Marije, Matere dobrega sveta, in Ruperta. Starejši križev pot so prenesli v župnijsko cerkev Žalostne Matere Božje na Breznici. Križev pot za studenško cerkev je leta 2006 naslikal Nikolaj Mašuk. [1][2]

Zaobljubljene procesije iz Radovljice župnijski opis povezuje s požarom leta 1654. Studenška cerkev je bila njihov cilj na god Florijana; opis navaja tudi romarje iz Dvorske vasi in člane bližnjih gasilskih društev. [1][2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Florijana v Studenčicah?

Na severnem robu naselja, ob cesti Hraše–Breznica, na prodni ravnini vzhodno od ceste Ljubljana–Jesenice. [1]

Kateri svetnik je bil prvotni zavetnik?

Župnijska predstavitev navaja sv. Ruperta; Florijan se kot zavetnik pojavi v vizitacijskem zapisniku iz leta 1631. [2]

Kdaj je bil zgrajen zvonik?

Register navaja leto 1699; postavili so ga nad zakristijo. [1]

Kdo je izdelal glavni oltarni nastavek?

Janez Vurnik mlajši ga je leta 1898 izdelal iz mehkega hvarskega peščenca. [2]

Katere Layerjeve slike sta ohranila stranska oltarja?

Sliki sv. Uršule ter sv. Primoža in Felicijana, obe iz leta 1798. [2]

Kdo je naslikal novejši križev pot?

Nikolaj Mašuk leta 2006; starejši križev pot je bil prenesen v župnijsko cerkev na Breznici. [2]