Sveti Jošt nad Kranjem - Cerkev sv. Jošta

Gotski prezbiterij za baročno zunanjščino

Na vrhu hriba Sveti Jošt stoji cerkev, ki je v registru dediščine vodena kot EŠD 1931. Od starejše gotske stavbe je ohranjen prezbiterij, prostor ob glavnem oltarju. Register freske v njem umešča v prvo polovico 16. stoletja. Ladja in velik del opreme sta baročna; med oltarnimi deli so navedene slike Valentina Metzingerja. Za svete stopnice register posebej izpostavlja Jelovškovo poslikavo iz leta 1752. [1]

Srednjeveška omemba in gradnja nove ladje

Janez Höfler cerkev navaja v fevdnih knjigah leta 1436. S tem je izpričana starejša srednjeveška faza, čeprav današnja podoba pretežno izhaja iz poznejših predelav. Barokizacijo povezuje z letnico 1735 na slavoloku, kor pa z letom 1740. V 18. stoletju je na Joštu delovala ekspozitura. Avtor cerkev opisuje kot obiskano romarsko točko že v srednjem veku, zato njene zgodovine ni mogoče začeti šele z baročnimi svetimi stopnicami. [2]

Trije oltarji pred baročno prezidavo

Predstavitev starejšega prostora dopolnjujejo vizitacije, objavljene v delu Ane Lavrič. Leta 1631 so bili navedeni oltarji sv. Jošta, sv. Andreja in sv. Ane. Popis iz leta 1668 opisuje razpokan prezbiterij, obokano ladjo in tri oltarje. Pri Joštovem oltarju omenja lep pozlačen nastavek, pri Andrejevem nov pozlačen nastavek in pri Aninem prav tako novo pozlačeno opremo. [3]

Zvonik je bil tedaj pred cerkvenimi vrati, pred njim pa lopa. Prostor za pokopališko obzidje je bil v času popisa že označen. To je posnetek razmer v 17. stoletju. Ni neposreden popis današnjih oltarjev in ne dokazuje, da bi se vsa tedaj našteta oprema ohranila do danes. [3]

Svete stopnice in odkriti starejši oboki

Romarski vodnik Kozjanskega parka iz leta 2014 opisuje prenovo notranjščine leta 2002. Po njegovem poročilu so glavni oltar pomaknili naprej ter odkrili in obnovili starejša gotska rebra in freske, ki jih prej ni bilo mogoče videti. Na poslikavah za oltarjem so upodobljeni starozavezni kralji in preroki. [4]

Vodnik svete stopnice umešča v prizidek ob zvoniku. Na vrhu stopnic je kapelica žalostne Matere Božje. Nad glavnim vhodom omenja tri kipe v naravni velikosti: Kristusa, rimskega vojaka in Heroda. Na vzhodnem pročelju opisuje še spominsko ploščo Janezu Evangelistu Kreku, ki je na hrib prihajal pred prvo svetovno vojno. [4]

Zvon s Prešernovimi verzi

Uradna turistična predstavitev Kranja vrh umešča na nadmorsko višino 847 metrov. Posebej predstavlja zvon iz leta 1834, povezan z ljubljanskim zvonarjem Antonom Samasso. Po tej predstavitvi je bil ulit iz brona turških topov po bitki pri Navarinu leta 1827, na njem pa so Prešernovi verzi. To je zgodovinska pripoved o konkretnem zvonu, ne opis vseh zvonov v cerkvenih stolpih. [5]

Isti turistični vir poudarja obdobje velike romarske obiskanosti med letoma 1730 in 1770. Baročna prenova je tako povezana s tedanjo vlogo Jošta kot romarskega cilja, današnji obisk pa združuje zanimanje za cerkev in za izlet na vrh. [5]

Cerkev in nekdanje župnišče

Krajevna skupnost Jošt na uradni občinski strani opozarja tudi na stavbe, ki jih na starih podobah še vidimo, danes pa jih ni več. Med njimi je nekdanje župnišče, ki je bilo med drugo svetovno vojno minirano in požgano. Stare razglednice zato ne kažejo povsem enakega stavbnega sklopa kot današnje fotografije. Ista predstavitev uvršča Sveti Jošt, Pševo in Javornik v župnijo Kranj – Šmartin. [6]

Krajevni pregled kot pomembno letnico povojne izletniške ureditve navaja leto 1950, ko so zgradili Smučarski dom. Jošt opisuje kot priljubljeno pohodniško točko Kranjčanov in prizorišče prvomajskih srečanj. Ta posvetna raba hriba dopolnjuje starejše romarsko izročilo: obiskovalca na vrhu pričakata tako cerkvena dediščina kot zgodovina organiziranega izletništva. [6]

Jošt na trasi Emine romarske poti

Emina romarska pot iz središča Kranja vodi čez Savo in skozi Stražišče, nato po Poti na Jošta proti Pševemu. Vodnik zatem usmeri na Sodarsko pešpot, ki skozi gozd pripelje do cerkve na vrhu. [4]

Pogosta vprašanja

Na katerem hribu stoji cerkev sv. Jošta?

Stoji na vrhu Svetega Jošta nad Kranjem, ki ga Visit Kranj navaja na višini 847 metrov. [5]

Kateri del cerkve je gotski?

Register kot ohranjeni gotski del navaja prezbiterij s freskami iz prve polovice 16. stoletja. [1]

Kdaj je cerkev prvič omenjena?

Höfler jo navaja v fevdnih knjigah leta 1436; poznejša baročna prenova je bila nova stavbna faza. [2]

Kaj so svete stopnice na Joštu?

So stopnišče v prizidku ob zvoniku, ki se po romarskem vodniku konča s kapelico žalostne Matere Božje. [4]

Kateri pohodniški vodnik vključuje Jošt?

Vodnik Emina romarska pot ga vključuje v etapo Kranj–Jošt–Sv. Mohor–Kališe–Železniki. Navedenih 20,5 kilometra velja za celotno etapo. [4]

Kateri župniji pripada cerkev?

Uradna predstavitev krajevne skupnosti Sveti Jošt uvršča v župnijo Kranj – Šmartin. [6]