Troščine - Cerkev Device Marije

Prihod v Troščine in širša lega

Troščine so severno od Police in po občinski predstavitvi od Grosuplja oddaljene približno devet kilometrov. Ležijo na ozkem pomolu na jugozahodnem pobočju gozdnatega Kališča, visokega 647 metrov, v povirju Velikega potoka. Občina cerkev opiše kot nekdanjo božjepotno cerkev na robu naselja. Vas sodi v krajevno skupnost Polica. [7]

Srednjeveška cerkev na zahodnem robu vasi

Register cerkev umešča v zahodni del gručaste vasi Troščine v občini Grosuplje. Gotsko stavbo sestavljata starejša ladja in pozneje prizidani prezbiterij. Oltarna oprema izvira iz 17. stoletja, medtem ko sta bila ladja in prezbiterij preobokana v 19. stoletju. Stavbna celota torej ni nastala v enem samem posegu: srednjeveškemu jedru so se pridružile različne poznejše spremembe. [1]

Krajevna omemba in cerkveni popisi

Höfler vas zapiše pod starim imenom Drvssein in navede listino z dne 28. decembra 1296. Cerkev v svojem pregledu prvič dokumentira leta 1571 v desetinskem registru župnije Šmarje. Uvrsti jo med podružnice pod posvetilom Marijinega vnebovzetja. Navaja tudi popise iz let 1581, 1667, 1689, 1719, 1752, 1757 in 1783. Krajevna omemba iz 1296 ni datum gradnje cerkve. [2]

Zakaj je Krištofova freska nekaj posebnega

Na zunanjščini cerkve je sv. Krištof, ki ga register pripiše Janezu Ljubljanskemu in datira v leto 1444. Ivan Sedej v strokovni razpravi podrobneje razloži njegovo čelno, frontalno držo. Primerja jo s podobo istega svetnika na Visokem pod Kureščkom, ki jo je slikar leto prej oblikoval v polprofilu. Troščinska figura se neposredno obrača h gledalcu; Jezušček sedi na velikanovem ramenu. [3]

Po Sedejevi razlagi je izbira starejšega načina upodabljanja povezana z naročniki in z ljudsko zaščitniško vlogo Krištofove podobe. Posebej opozori na velike oči in na neposreden stik z gledalcem. Razlike ne obravnava zgolj kot vprašanje slikarske spretnosti, temveč kot prilagajanje pričakovanjem okolja. V tem vidi vpliv ljudskih verovanj na cerkveno umetnost, tudi kadar so naročniki pripadali višjim družbenim slojem. Takšna razlaga pomaga razumeti, zakaj je bila velika podoba na zunanji steni namenjena pogledu ljudi zunaj cerkve. [3]

Sedej v tem okviru opiše nekdanje prepričanje, da pogled na Krištofa zjutraj varuje pred nasilno smrtjo tistega dne. Predstavljeno je kot zgodovinska razlaga čaščenja, ne kot dejanska obljuba zaščite. [3]

Trije oltarji in njihove poznejše spremembe

Frančiška Oražem v svoji raziskavi opiše glavni oltar Device Marije ter stranska oltarja sv. Janeza evangelista in sv. Antona Puščavnika. Stranska datira med 1625 in 1650, glavnega pa pred leto 1650. Pri glavnem oltarju izpostavi redek ornament šahovnice in oblikovno sorodnost s cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata v Selih pri Šmarju. [4]

Predela, spodnji podstavek glavnega oltarja, je bila dodana pozneje, verjetno zaradi njegovega povečanja po obokanju prezbiterija leta 1882. Avtorica pojasni, da so pri zadnjih posegih odstranili poznejšo ornamentiko na predeli ter stranska in zavojčasta krila. Na stranskih oltarjih so na predeli še vidne prvotno naslikane svetniške podobe. Zavese ob njunih zaključkih razlaga kot poznejši dodatek, verjetno iz 18. stoletja. Oltarje zato predstavlja kot starejše rezbarsko jedro z več plastmi sprememb, ne kot povsem nedotaknjeno opremo iz enega časa. [4]

Raziskava obnovitveni poseg iz leta 2020 pripiše delavnici Helene Valentin Konjedic. V primerjalnem delu na troščinskih stranskih oltarjih prepozna poenostavljene motive okovja in draguljev, povezane z manierističnim okrasnim repertoarjem prve polovice 17. stoletja. [4]

Votivi in nekdanja ureditev ob cerkvi

Terenska dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja iz leta 1949 obravnava tudi predmete in prostor okoli cerkve. Milko Matičetov je dokumentiral živalske figure, ki jih muzej uvršča med votive oziroma modele zanje. V drugem njegovem zapisu so poleg zvonika omenjeni kašča, lopa, grobovi in sadno drevje na cerkvenem pokopališču. Boris Orel je posebej dokumentiral Krištofovo fresko. To so dokazi tedanje opreme in rabe prostora, ne zagotovilo, da je vse še na istem mestu. [5]

Obnovljeni oltar in slovesnost leta 2020

Grosupeljski odmevi so v številki za julij in avgust 2020 objavili neposredno poročilo Jane Roštan o obnovi. V nedeljo, 21. junija, je ljubljanski nadškof Stanislav Zore daroval mašo ter blagoslovil obnovljeni oltar in druga opravljena dela. Med navzočimi so bili tedanji župnik Jože Plut, člani župnijskega pastoralnega sveta, domači župljani in predstavniki občine. Članek dokumentira dokončano obnovo in skupno praznovanje, ne zgolj načrta za prihodnje posege. Za današnji obisk notranjščine je smiselno preveriti aktualne župnijske informacije. [6]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev Device Marije v Troščinah?

Register jo umešča v zahodni del vasi v občini Grosuplje. [1]

Kdaj je cerkev prvič navedena pri Höflerju?

V desetinskem registru župnije Šmarje iz leta 1571. [2]

Kdo je naslikal Krištofovo fresko?

Pripisana je Janezu Ljubljanskemu in datirana v leto 1444. [3]

Katerima svetnikoma sta posvečena stranska oltarja?

Sv. Janezu evangelistu in sv. Antonu Puščavniku. [4]

Kaj dokazujejo muzejski zapisi iz leta 1949?

Med drugim dokumentirajo živalske votivne figure in ureditev cerkvenega pokopališča. [5]

Kdaj je bil obnovljeni oltar blagoslovljen?

Občinsko glasilo navede 21. junij 2020 in nadškofa Stanislava Zoreta. [6]