spomenik lokalnega pomena
Volča - Cerkev sv. Jurija
Opis
Poznogotska cerkev z začetka 16. stol. Prezbiterij je rebrasto mrežasto obokan, na stenah sta freski Križanja in sv. Jurija z zmajem iz hrvaškega kroga Tomaža iz Senja (okoli 1519). Cerkev ima tri zlate oltarje, veliki oltar je iz 1642.
Cerkev sv. Jurija na Volči
Viri pregledani
Cerkev sv. Jurija na Volči je poznogotska cerkev nad vasjo v občini Gorenja vas - Poljane. Posebno vrednost ji dajejo mrežasto obokani prezbiterij, stenske freske in trije zlati oltarji, med njimi veliki oltar iz leta 1642.

Cerkev na pomolu severno nad vasjo
Uradni register sv. Jurija umešča na travnat pomol severno nad vaškim jedrom Volče. Poznogotsko stavbo datira v prvo četrtino 16. stoletja in jo označi za podružnično cerkev. Prezbiterij ima rebrasti mrežasti obok, v notranjosti pa sta ohranjeni stenski upodobitvi Križanja in Jurija z zmajem. Cerkev ima status spomenika lokalnega pomena. [1]
Gotska zasnova in poznejša baročna predelava
Odlok iz leta 2008 prezbiterij poveže s posvetitvijo leta 1519. Rebrasti obok je bil prezidan že v 16. stoletju; pri tem je zgoraj prekril del starejših fresk. Ladjo so pozneje baročno obokali in podaljšali, sočasna sta zvonik in zakristija. Pod napuščem ostajajo sledi slikanega prepletenega krogovičja. V zahodno steno zvonika je vzidan starejši gotski sklepnik, za katerega odlok dopušča izvor iz prvotnega prezbiterijskega oboka. [2]
Sklepniki, konzole in prepoznavanje notranjščine
Župnijski popis pojasni neobičajno usmeritev cerkve: prezbiterij je na jugu, zvonik z vhodom na severu. Obok krasijo cvetlični sklepniki, podobi sv. Lucije in sv. Jurija ter ščitnika. Figuralni konzoli za oltarjem upodabljata bradatega moža s ščitom in moža z razvitim zvitkom. Vhod poteka skozi odprto zvoniško lopo. V notranjosti je tudi kamniti nabiralnik za darove z letnico 1883; Štefan Šubic je na štirinajsti postaji podpisal in datiral križev pot iz leta 1873. [3]
Glavni oltar in različni letnici stranskega oltarja
Župnijski popis veliki oltar sv. Jurija poveže z naročilom župnika Andreja Jereba iz leta 1642. Osrednji kip prikazuje svetnika v boju z zmajem; ob njem sta sv. Andrej in Marija z Detetom. Višje so sv. Florijan, Peter in Pavel ter vstali Kristus. Leseni poslikani antependij prikazuje svetnika na konju, celotni oltar z menzo pa meri 4,5 metra v višino. Pri levem oltarju Žalostne Matere božje se opisi razlikujejo: odlok navaja leto 1652, podrobni župnijski popis pa 1660. Razlika ostaja navedena, ne združena v eno navidezno zanesljivo letnico. [3][2]
Freske v primerjavi s hrvaško slikarsko skupino
Urša Pajk in Tamara Vodopivec volške poslikave obravnavata v študiji fresk tako imenovane hrvaške skupine. Na Volči naštejeta zunanjo podobo sv. Krištofa ter notranja prizora Križanja in Jurijevega boja z zmajem. V njunem katalogu so freske datirane v prvo polovico 16. stoletja. Študija jih primerja z deli v Strahomerju, Maršičih in Vinah pri Zagorju, ne pripiše pa Volče podpisanemu strahomerskemu mojstru Petru. [4]
Med primerjalnimi podrobnostmi omenita rombaste vzorce na bordurah. Pri Jurijevem obrazu opozorita na dolge svetle kodraste lase ter podobnosti obraznih tipov z drugimi upodobitvami skupine. Pri mladeničih primerjata še ovalni obraz, velike oči, drobna srčasta usta in okroglo brado. Primerjata tudi konje: oblikovanje trupa, naprej obrnjena zašiljena ušesa, uzdo, sedlo in rdečo mrežo s cofki. Gre za povezovanje konkretnih slikarskih podrobnosti med cerkvami, ne za dokumentiran podpis volškega slikarja. [4]
Listina s točnim datumom posvetitve
Bernarda Jesenko Filipič je ob jubileju leta 2019 opisala svoje raziskovanje v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani. Našla je pergamentno listino z datumom 16. maj 1519 in ohranjenim visečim pečatom v leseni škatlici. Posvetitev je opravil Daniel de Rubeis, škof iz Caorla, v imenu oglejskega patriarha. Glavni oltar je bil posvečen sv. Juriju; desni sv. Nikolaju in sv. Neži, levi sv. Doroteji in sv. Luciji. Listina omenja vgradnjo relikvij sv. Donata. Te navedbe opisujejo oltarje ob posvetitvi, ne današnjih zlatih nastavkov iz 17. stoletja. [5]
Sledovi posvetitve in praznovanje petstoletnice
Ista raziskovalka poroča, da je leta 1994 pri sondiranju sten pod beleži odkrila posvetilne križe. Zaradi preproste oblike in opečno rdeče barve so jih tedaj okvirno uvrstili v 15. ali 16. stoletje. Arhivska listina je pozneje dodala natančni datum. Poročilo o jubileju navede slovesno bogoslužje 8. septembra 2019 in sodelovanje soseske Volče, Podobena, Loma nad Volčo, Delnic ter Zakobiljka. Ob praznovanju je bila blagoslovljena tudi cesta iz vasi do cerkve. Slovesnost je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik skupaj z župnikom Jožetom Stržajem in kapucinom Matejem Štravsom. [5]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Jurija na Volči?
- Na travnatem pomolu severno nad vaškim jedrom. [1]
- Iz katerega leta je veliki oltar?
- Iz leta 1642. [2]
- Katera prizora sta na notranjih freskah?
- Križanje in boj sv. Jurija z zmajem. [4]
- Ali je slikar volških fresk podpisani mojster Peter?
- Navedena primerjalna študija tega ne trdi. [4]
- Kdaj je bila opravljena dokumentirana posvetitev?
- 16. maja 1519. [5]
- Kdo je izdelal križev pot iz leta 1873?
- Štefan Šubic. [3]
Viri predstavitve
- RNPD – Volča, cerkev sv. Jurija, EŠD 2147
- Občina Gorenja vas - Poljane – Odlok o razglasitvi cerkve sv. Jurija na Volči, 2008
- Bernarda Jesenko Filipič – Sv. Jurija, mučenca, na Volči
- Urša Pajk in Tamara Vodopivec – Freske hrvaške skupine v Strahomerju, 1999
- Bernarda Jesenko Filipič in Jure Ferlan – Ob 500-letnici posvetitve cerkve sv. Jurija na Volči, 2019
Lega
Cerkev stoji na travnatem pomolu severno nad vaškim jedrom.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Gorenja vas-Poljane
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Bukov Vrh pri Hotovlji - Cerkev Žalostne Matere božje
15. stol., druga četrtina 18. stol., 1747
Cerkev stoji na vrhu hriba (Bukov vrh), jugovzhodno od Hotovlje. Orientirana je nepravilno (sever - jug).
spomenik lokalnega pomenaEŠD 2146Čabrače - Cerkev sv. Jedrti
15. stol., prva četrtina 18. stol.
Cerkev je postavljena na plato v strmem bregu severozahodno nad vasjo Čabrače.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 2583Čabrače - Znamenje
druga polovica 18. stol.
Znamenje je postavljeno ob cesti, zahodno od hiše Čabrače 10.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 11035Četena Ravan - Cerkev sv. Brikcija
prva četrtina 16. stol., 18. stol., 1798, zadnja četrtina 19. stol.
Cerkev je postavljena na strmem travnatem pomolu severno nad vasjo.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1867Gorenja Dobrava - Cerkev sv. Urbana
prva četrtina 16. stol., 1510-1520, 18. stol.
Cerkev stoji na Urbanskem griču, na jasi sredi gozda, jugovzhodno od vasi Gorenja Dobrava.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 2582Gorenja vas - Cerkev sv. Janeza Krstnika
druga polovica 17. stol., 18. stol.
Cerkev stoji na vzhodnem robu vasi Trata.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 2580Hotavlje - Cerkev sv. Lovrenca
prva četrtina 16. stol., 1520, druga četrtina 17. stol., 1630, prva četrtina 18. stol., 1705, 1718
Cerkev stoji med strmim hribom in potokom Kopačnica, jugozahodno od vasi Hotavlje.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 2581Jarčje Brdo - Cerkev sv. Valentina
16. stol., tretja četrtina 19. stol., 1854-1857
Cerkev stoji ob poti iz Mlake nad Lušo v dolino in Zgornjo Lušo.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1868Javorje pri Delnicah - Cerkev sv. Tilna
16. stol., prva četrtina 18. stol., 1710, prva četrtina 20. stol., 1921-1924
Cerkev stoji južno od vasi, ob cesti proti Dolenčicam.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1866