Zgornje Bitnje - Cerkev sv. Tomaža

Romanska ladja in gotski prezbiterij

Cerkev sv. Tomaža stoji v severnem delu Zgornjih Bitenj, zahodno od ceste Kranj–Škofja Loka. Pravokotna ladja je v jedru romanska. Prezbiterij se zaključuje s tremi stranicami in ima zvezdasti obok s konca 15. stoletja. V lopi pod baročnim zvonikom je gotski portal, na severni fasadi pa preprostejši romanski portal. Register dediščine navaja tudi dve zakriti plasti gotskih fresk. Stavba je registrirana sakralna dediščina z oznako EŠD 1927. [1]

Oltarji in prostor v popisih 17. stoletja

Ana Lavrič v pregledu vizitacij ljubljanske škofije objavlja popis iz leta 1631, v katerem sta navedena oltar sv. Tomaža in oltar sv. Filipa ter Jakoba. Poročilo iz leta 1668 cerkev opisuje kot vlažno in zahteva beljenje oboka v prezbiteriju. Tedaj je omenjen en oltar sv. Tomaža s pozlačenim nastavkom. Pred vhodom je bila odprta lopa, cerkev pa ni imela pokopališkega obzidja. Isti zapis posvetitev leta 1521 pripisuje škofu Krištofu Ravbarju. [2]

Stara omemba in slika iz 19. stoletja

Janez Höfler v historični topografiji cerkev sv. Tomaža omenja okoli leta 1470. Prezbiterij z zvezdastim obokom označuje kot gotski, ladjo pa kot verjetno romansko. [3]

Oltarna slika v popisu iz leta 1937

V krajevnem zapisu iz leta 1937 je opisana predelava stare romanske cerkve v gotsko in posvetitev leta 1521. Takratni popis edinemu oltarju pripisuje sliko P. Künla iz leta 1853. [7]

Veliki oltar in Šubičeva delavnica

Mira Kalan v biografskem geslu Štefana Šubica veliki oltar sv. Tomaža v Zgornjih Bitnjah navaja med njegovimi deli iz leta 1853. Šubic se je podobarstva učil pri očetu in Janezu Groharju starejšem. Obvladal je rezbarjenje, pozlatarstvo in slikanje na steklo, v domači delavnici pa je sodeloval z bratoma Janezom in Blažem. [4]

Slovenski biografski leksikon v geslu o Blažu Šubicu pri istem velikem oltarju dopušča tudi njegovo sodelovanje, zlasti skupaj s Štefanom. Blaž se je prav tako učil pri očetu, pozneje pa z Janezom pomagal podobarju Mateju Tomcu v Šentvidu pri Ljubljani. Zato sodelovanja bratov pri tem oltarju ni mogoče brez pridržka zamenjati s trditvijo o enem samem izdelovalcu. [4]

Zaščita gotskih poslikav in romanskega portala

Konservator Matevž Remškar je v poročilu ZVKDS opisal posege, financirane leta 2020. Zaščitili so dve plasti gotskih poslikav na severni fasadi, delno odkriti leta 2016 pred prekritjem z novimi ometi. Poslikave so bile močno okrnjene; njihovega ikonografskega motiva niso mogli razbrati. Prepoznali so kosmatske bordure, vrezanih risb oziroma sinopij pa niso opazili. [5]

Pred ponovnim prekritjem so odvzeli pet vzorcev ometov, beležev in pigmentov ter izdelali preris bordur v naravni velikosti. Fragmenti so bili utrjeni, problematični deli obšiti z apneno malto, vidne zaplate pa zaščitene z dvema plastema gostega apnenega beleža na suhi podlagi. Restavratorke Jerneja, Mojca in Klara Kos so uporabile prekritje, ki naj bi ga bilo pozneje lažje odstraniti. Romanski portal, odkrit leta 2016, so obšili z apneno malto, ohranjene stike utrdili ter kamne očistili. Namen del je bil preprečiti hitro propadanje zunanjih poslikav. [5]

Pri utrjevanju gotskih ometov so uporabili Calosil v etanolu v več fazah in koncentracijah. Razlike v ravnini so zapolnili z apneno malto približno centimeter pod nivojem. Portal so čistili s suho krtačo in vodo. [5]

Cerkev in vaško jedro »U Konc«

Janko Proj je v glasilu krajevne skupnosti decembra 2023 pojasnil ledinsko ime »U Konc«. Zahodno od cerkve in potoka Žabnica je bil gozd, severno pa še nenaseljen prostor do Stražišča. Cerkev z bližnjimi poslopji je zato stala na koncu vasi. Zahodno, čez potok, se novejši del naselja imenuje »Na Gmajni«. [6]

Ob cerkvi je najprej nastala mežnarija, nato kajže in manjše kmetije. V bližini potoka sta delovala trgovina Pr’ Fant in mesarija Pr’ Žepk, pod klančkom do cerkve pa gostilna in trgovina Pr’ Vampk. Dejavnosti so pozneje opustili; najdlje je ostala Žepkova mesarija. Proj pri razvoju vaškega jedra izpostavlja lego cerkve na najvišjem bližnjem gričku. Njegov članek opisuje tudi trgovino in vrtec na Križnarjevem polju, kjer so ju odprli v sedemdesetih letih 20. stoletja. [6]

Proj navaja tudi bližnji meteorni kanal »Štajne«, podaljšek stražiške »Trenče«. Za leskovo mejico leži kadunja »Nivca«, cesta mimo vrtca pa nosi ime »Bajžlnova ulca«. [6]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Tomaža?

V severnem delu Zgornjih Bitenj, zahodno od ceste Kranj–Škofja Loka. [1]

Kdaj je bila cerkev posvečena?

Vizitacijski pregled navaja leto 1521 in škofa Krištofa Ravbarja. [2]

Katera oltarja sta navedena leta 1631?

Sv. Tomaž ter sv. Filip in Jakob. [2]

Kdaj je nastal veliki oltar iz Šubičeve delavnice?

Biografski gesli ga povezujeta z letom 1853, pri Blažu s pridržkom o sodelovanju. [4]

So gotski motivi na severni fasadi prepoznani?

Poročilo o posegih leta 2020 navaja, da jih zaradi slabe ohranjenosti niso mogli razbrati. [5]

Zakaj se cerkvena okolica imenuje U Konc?

Po Janku Proju je cerkev z bližnjimi poslopji nekdaj stala na koncu vasi. [6]